Novi vršilec dolžnosti generalnega direktorja UKC Ljubljana dr. Andrej Baričič napoveduje, da bo skušal povrniti ugled in zaupanje v bolnišnico. Mandat začenja tudi s priporočili novinarjem: »Preden razmišljate o krvi, škandalih in lažeh v zvezi z UKC Ljubljana, razmišljajte in pišite o tem, kakšne škodljive posledice za zdravje človeka ima alkohol, tobak, droge, sladkor...«
Med njegovimi prioritetami bo krajšanje čakalnih dob, ustvariti pa si želi tudi boljše možnosti za nagrajevanje zaposlenih. Poudarja, da so dobri odnosi v bolnišnici eden ključnih predpogojev za uspešno delo ter zadovoljstvo pacientov in zaposlenih. Med cilji, ki jih izpostavlja Baričič, sta še pozitivno poslovanje bolnišnice in zmanjševanje dolga do dobaviteljev.
Kmalu še razpis
Dosedanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja Simon Vrhunec, ki je Baričiču včeraj predal posle, ocenjuje, da je bolnišnica vendarle »v dobri kondiciji«. Predsednik sveta UKC Tomaž Glažar pa je napovedal, da bodo razpis za generalnega direktorja objavili v kratkem.
Baričič neuradno velja tudi za resnega kandidata za direktorja s »polnim« mandatom. Ekonomista in predavatelja na novogoriški evropski pravni fakulteti so, kot smo že poročali, kot primernega kandidata za vodenje UKC Ljubljana videli v vladi. Trenutni člani sveta bolnišnice so mu prižgali zeleno luč, še preden so se seznanili z njegovimi načrti. Znan je tudi kot nekdanji direktor Gea collegea, delo UKC Ljubljana pa je spremljal kot član sveta zavoda v mandatu vlade Boruta Pahorja.
Vrhunec je bolnišnico kot vršilec dolžnosti vodil že od leta 2013, potem ko ni dobil vladnega soglasja za drugi mandat. Zadnji razpis za generalnega direktorja je bil neuspešen, saj niso izbrali nobenega od kandidatov. V zadnjem letu je vzdušje v UKC Ljubljana zaznamoval še sum, da je zdravnik Ivan Radan samovoljno pospešil smrt nekaterih bolnikov. Primer Radan je opozoril tudi na druge težave nevrološke klinike in nujne izboljšave pri skrbi za varnost bolnikov.
Ne le čakanje na operacije, ampak tudi na izvide in datum
Ljubljanska zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore se je v zadnjih mesecih večkrat srečevala z dvomi ljudi o oskrbi, ki so je bili deležni njihovi svojci. Vračanje zaupanja je vedno težko, je opozorila.
Veseli pa jo Baričičeva napoved krajšanja čakalnih dob. Težava ni le v čakanju na preglede in operacije: »Dobivam tudi precej pritožb pacientov ljubljanskega UKC, ki predolgo čakajo na izvide. To odloži zdravljenje, hkrati pa za bolnika pomeni hud stres.« Prav tako bi morali biti v bolnišnici doslednejši pri določanju datumov za operacije, je opozorila Hlade-Zoretova. Na okvirne čakalne dobe, objavljene na spletni strani, se pacienti ne morejo povsem zanesti, o datumu pa čakajoče včasih obveščajo zelo pozno. »Dobro bi bilo, da bi dobili vsaj približen datum, ko bodo na vrsti.«
Še vedno ujeti v zahteve Zujfa
Vsaj finančno pa je UKC Ljubljana, ki je imel lani več kot 9 milijonov evrov izgube, na poti v boljše čase. Glede na zadnje ocene bi se lahko obdobje rdečih številk končno zaključilo. Z dvigom cen zdravstvenih storitev za 2,12 odstotka se bodo, podobno kot v drugih bolnišnicah, skrajšale zamude pri plačilih dobaviteljem, pričakuje direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Metod Mezek. »UKC Ljubljana je v podobni finančni kondiciji kot druge bolnišnice. Seveda pa so še vedno rezerve, ki jih lahko novi menedžer izkoristi.«
Mezek ob tem opozarja, da bi morali ukiniti nekatere krizne ukrepe, ki ovirajo bolnišnice. Zujf je na primer močno otežil nagrajevanje zaposlenih, prav tako pa zaposlovanje. Nadurno delo je dražje od rednega, hkrati pa del zaposlenih zaradi neplačanih nadur omenja stavko. Tako nagrajevanje kot zaposlovanje je treba urediti bolj življenjsko, se je zavzel Mezek.
