Tešky, kot ga kličejo znanci, se v prestolnici, kjer je rojen, počuti kot »Štajerec v Ljubljani«, v Mariboru ga imajo za Haložana, ker je dolgo živel v tamkajšnjih vinorodnih krajih, trenutno pa prebiva na Muljavi, kjer se, ko ima čas, igra hobi kmeta in tako še dodatno buri domišljijo Ljubljančanov. »Ne morejo verjeti, da imam svoj paradižnik,« se pošali. Doda: »Po krvi sem pol Štajerec in pol Dolenjec, vedno pa sem hotel biti bolj Štajerec. Vsak nastop zunaj glavnega mesta začnem: 'Prihajam iz Ljubljane in obljubim, da je to zadnja slaba stvar, ki jo bom danes naredil.' Sicer pa se bolj distanciram od lokalpatriotizma. Skušam biti svetovljan, veliko potujem in gledam široko. Grem, kamor me odnese delo.«
»Velemeščani« v malo večji vasi
Tudi na mesto ga veže predvsem delo, saj že osem let na gradu organizira festival stand up komedije Panč, ki bo letos potekal od 22. do 26. avgusta, pred letom in pol je na Miklošičevi odprl stand up klub 10ka, zdaj pa skrbi še za stand up večere na vrtu Jazz Cluba Gajo. Sicer pa v poletnih dneh ni kaj dosti tukaj, saj se giblje med mariborskim Festivalom Lent, na katerem sokreira Večerov oder, laškim Pivom in cvetjem, belokranjskim Schengenfestom in tolminskim festivalskim dogajanjem, v okviru katerega organizira Tmin Rock in Overjam.
»Ljubljana je vseeno središče naše male države. Veliko je študentov in teh, ki ostanejo tudi po študiju zaradi več priložnosti. In veliko mojih projektov je vezanih prav na to publiko,« je pojasnil. Kot stand up komik ima do nje seveda tudi šaljiv in ironičen odnos: »Predvsem do Ljubljančanov, ki mislijo, da so velemeščani. V resnici pa je to malo večja vas. Po drugi strani pa spet ne želim pretiravati in reči, da smo zadnji kmetje. Zgodbo se trudim peljati nekje vmes.« Ravno pripravlja novo predstavo, ki bo končana jeseni, v njej pa se bo veliko norčeval tudi iz svoje vloge organizatorja in samega sebe: »Glavno šalo delam iz govoric, da nikogar ne plačujem, in kako vsi, razen mene, nastopajo dobrodelno. Po drugi strani mi je pri srcu razlikovanje med vasjo in mestom, sploh zdaj, ko živim na kmetiji.«
Vsi so govorili, da stand up ne bo uspel
Preizkusil se je tudi kot bobnar, večinoma »po raznih ne preveč uspelih bendih«. Je pa ponosen na sodelovanje pri projektu skupine Bobnars United, v okviru katerega so izvajali glasbo za gluhe. »Premikali smo meje miselnosti, da tudi gluhi lahko čutijo glasbo. To nam je zelo dobro uspelo in imeli smo tudi kar nekaj nastopov v tujini,« se spominja. Zatem je začel sodelovati s skupino Slon in Sadež, nato pa hitro prestopil v organizatorske vode. »Že od osnovne šole me je zanimala glasba, a od nekdaj bolj z organizatorskega vidika. Na šoli sem organiziral plese in koncerte, vrtel glasbo in podobno,« je pojasnil.
»Pred osmimi leti, ko se je začel stand up, pa so se mu morale podrediti vse druge stvari.« Na začetku je norčije po ljubljanskih in drugih odrih zganjal kot član Komikaz, družno z Boštjanom Gorencem - Pižamo, Perico Jerkovićem, Mladenom Pahovićem in Rokom Zagabo – skorajda pionirsko stand up ekipo pri nas. »Ko smo začeli, so vsi govorili, da stand up pri nas ne bo uspel. Tudi sam sem bil sprva skeptičen. A ko se lotim ene stvari, stoodstotno verjamem vanjo in vse druge prepričujem, da je najboljša. Očitno nam je vsem skupaj dobro uspelo,« se je ob današnji razširjenosti in priljubljenosti stand upa sladko nasmehnil. Tudi s prvim letom in pol 10ke je zadovoljen in pravi, da je presegla njegova pričakovanja. Želi, da bi se program z dveh počasi razširil na tri dni in da bi sčasoma dobili primernejši lokal, pravi »underground klub«. Ob tem pa upa, da bo lahko počasi vajeti predal v roke drugim, sam pa se vsaj ob koncih tedna večkrat podal na oder tudi kot nastopajoči. »Včasih je res zahtevno, saj 15 minut pred nastopom še rešujem neko čisto drugo stvar, potem pa moram takoj preklopiti. A nisem takšen, da bi se omejil zgolj na eno stvar, pa naj je to nastopanje ali organizacija dogodkov. Hitro bi mi bilo dolgčas, pa šal na odru bi mi zmanjkalo,« je zaključil.
