Mlada štiričlanska družina si ustvari novo domovanje v stanovanju starega blokovskega naselja. Povsem novo stanovanje zaradi visokih cen nepremičninskega trga ni dosegljivo, kar je vsakodnevna realnost slovenskih mladih družin. A odpadanje malte in končnih premazov z veliko možnostjo nastajanja raznih plesni, odstopanje fasade z velikimi madeži vlage, ki se širijo po celotni zgradbi, vlažni in neprijetno hladni zidovi, ki zaudarjajo po vlagi – to so le druga in marsikdaj tudi skrita realnost današnjih stavb. Kletni prostori, ki naj bi v blokih nudili več kot primerno shramba za ozimnico in priročno odlagališče odvečnih stvari, za družino niso uporabni za kaj več kot hranjenje avtomobilskih gum ali koles.
Zatohli kletni vonj po vlagi, slabo izolirani objekti
Resnična zgodba, ki nikakor ni osamljena, opozarja na aktualno stanovanjsko problematiko v Sloveniji. Ta ni težava zgolj posameznih stanovanjskih enot, pač pa stanovanjskih objektov kot celote. Dejstvo je namreč, da je prenove potrebna skorajda polovica stanovanjskega fonda v Sloveniji, saj je okrog 40 odstotkov večstanovanjskih stavb starejših od 50 let. S tem se približuje ali presega teoretično obdobje uporabnosti, ki je 60 let, ko jih je potrebno korenito prenoviti. Vlažne stene, temelji ali tla, zamakanje strehe ali balkonov, trhli okenski okvirji so zgolj nekatere pomanjkljivosti stanovanj v slabem stanju.
Pred sanacijo ugotoviti vzroke za nastajanje vlage
Ukrepi za odpravljanje vlage oziroma njeno zmanjševanje v konstrukciji so sicer že dolgo znani in pogosto povsem preprosti: odvod površinskih voda z utrditvijo in napravo padca terena vstran od objekta, sanacija poškodb odtočnih cevi ter kanalizacijskega sistema okrog objekta, sistem dodatnega tesnjenja zunanjega dela objekta, zamenjava poškodovanih ometov z novimi paroprepustnimi sanacijskimi ometi za razvlaževanje vlažnih in s soljo prepojenih zidov. Vsekakor je potrebno za ustrezno sanacijo najprej dosledno ugotoviti vzroke za nastajanje vlage. Vlaga, ki v objekt prihaja iz zemlje (t.i. kapilarna vlaga), ni edini problem, ki preti starejšim stanovanjskim objektom; težave vlage se lahko v drugi obliki namreč pojavljajo tudi v stanovanjskih enotah.
Bistveno manjša kakovost bivanja in vpliv na zdravje
Če nas vlaga, smrad in plesni v skupnih prostorih ne motijo, je drugače v stanovanjskih enotah, kjer se lahko vlaga in njene posledice nevarno vtrejo v strukturo zidov kot posledica zamakanja balkona, pomanjkljive hidroizolacije v kopalnici, plesni zaradi težav s toplotnimi mostovi itd. Glivice in plesni na notranjih stenah domov, ki so posledica omenjenih dejavnikov, bistveno znižujejo kakovost bivanja, saj lahko povzročijo obolenja dihal, astmo in alergije. Vlaga v bivalnih prostorih lahko vpliva na počutje in zdravstveno stanje oseb, ki v vlažnem okolju živijo. Ob tem pa vlaga sama po sebi ni dejavnik tveganja, medtem ko so mikroorganizmi, ki uspevajo v vlažnih prostorih, lahko vir okužbe oziroma povzročajo simptome pri bolnikih z določenimi boleznimi.
Skrb za odpravo vlage kot rdeča nit prenove
Da bo bivanje kakovostno, udobno ter zdravo, mora biti skrb za vse oblike sanacije vlage v bivalnih prostorih rdeča nit, ko razmišljamo o prenovi. Začnemo pri temeljih, ki vplivajo na celotno stavbo in ne zanemarimo drugih dejavnikov, ki so pogost vsakodnevni problem prebivalcev večstanovanjskih zgradb in se na objektih pojavljajo tudi lokalno. Dejstvo je, da se s številnimi vzroki nastajanja plesni soočamo vsakodnevno in da spada ta med najbolj nadležne spremljevalce sodobnega bivanja. Poleg tega, da vlaga v bivalnih prostorih ter plesen negativno vplivata na zdravje uporabnikov, pa bistveno vplivata tudi na trajnost gradbenih elementov in notranje opreme.
Vir: www.mojprihranek.si
