Slabo tesnjenje, priprto okno
Vdor vode v stanovanjske prostore je resna situacija, ki v vsakem primeru zahteva hitro ukrepanje. Voda lahko ob nalivu v objekt vstopi na različnih mestih. Še najmanj problematična so okna in vrata. Skozi njih začne zamakati ob močnem vetru in dežju, vendar količina vode težko predstavlja nevarnost. Če zamakajo nova okna, je izvor težav najverjetneje v napačni izvedbi zunanje police. Z naklonom, zaključki in tesnili polica zagotavlja pravilen stik med steno, oknom in fasado. Pri starejših oknih so pogost razlog za zamakanje slaba tesnila, ki jih precej enostavno zamenjamo in se rešimo nevšečnosti. Lahko se tudi zgodi, da med nalivom pozabimo zapreti okno, a celo pri močnem dežju bo škoda najverjetneje majhna in omejena na talne obloge.
Resno težavo lahko predstavlja odprto strešno okno, skozi katerega v prostore vstopi precej padavin. Če za primer vzamemo nedaven naliv v Ljubljani, kjer je na kvadratni meter padlo 94 litrov dežja, nanese grobi izračun več deset litrov vode, ki bi v stanovanje vstopila skozi odprto strešno okno. Ko zapustite dom, zato kot dobri gospodarji vedno preverite strešna okna. Težavo predvsem na novogradnjah višjega cenovnega razreda rešujejo strešna okna z električnim motorjem in senzorjem za dež. Na strehi poškodbe nastanejo ob močnem vetru ali toči, pri ravnih strehah pa zaradi slabega stanja hidroizolacije. Ob izjemnih padavinah žlebovi ne morejo odvajati vse vode, na strehi se nabirajo večje luže, v skrajnem primeru nastane bazen in voda poišče svojo pot. V primeru zamakanja skozi strop je prvi ukrep lovljenje vode v primerne posode, da zavarujemo notranjo opremo.
Sanacija
Zahtevnost sanacije je odvisna tudi od tipa gradnje. Sušenje armiranobetonskih konstrukcij je dolgotrajno, a je škoda na takšnih objektih v primerjavi z montažnimi hišami občutno manjša, sploh pri kratkotrajni navlažitvi. Objekti z leseno konstrukcijo so za vdor vode bolj občutljivi. Pri sušenju betonskih in opečnatih sten nas čas ne priganja, saj poškodbe zaradi vlage nastanejo bistveno počasneje kot na lesenih konstrukcijah. Te moramo osušiti hitro, kar najprej pomeni odstranjevanje poškodovanih mavčnih plošč in izolacije. Izpostavljeno leseno konstrukcijo sušimo z ogrevanjem, zračenjem in razvlaževalniki. Vlažnost lesa se lahko na ta način hitro vrne na običajno raven in objekt ohrani konstrukcijsko trdnost. Pri sanaciji vlage v montažnem objektu je torej treba odstraniti več elementov, odpreti steno in odstraniti izolacijo, kar po nastanku škode predstavlja dodaten stres. Kritične točke za izsuševanje so najnižji deli lesene konstrukcije, ki ležijo pod ravnjo estriha. Učinkovito sušenje teh nedostopnih predelov je zahtevno in po pravilu bi bilo treba odstraniti tudi estrih, kar še poveča stroške sanacije. V izogib temu se številne lesene objekte gradi nekoliko dvignjene od tal ali pa se leseno konstrukcijo postavi na betonski venec. Na ta način je do 50 cm spodnjega dela zunanjih sten zidanih, nato pa se nadaljujejo v leseno konstrukcijo.
Pritličje in klet
Sanacija kletnih in pritličnih prostorov je dolgotrajnejša kot v drugih etažah, hkrati pa so ti prostori bolj izpostavljeni vdoru vode. Voda ne predstavlja grožnje zgolj na poplavnih območjih. Neočiščene struge potokov, polomljena drevesa in zarasli bregovi povzročijo dvig vode na nepričakovanih mestih, včasih pa je dovolj že zamašen meteorni jašek. V kleteh je težko zagotoviti intenzivno zračenje in ogrevanje, kar sta ključni tehniki za povrnitev objekta v prejšnje stanje. Razvlaževanje poplavljenih kletnih prostorov je tudi ob uporabi strojnih razvlaževalnikov dolgotrajen postopek, ki traja več tednov ali mesecev. Specializirana podjetja v ta namen uporabljajo industrijske kondenzacijske razvlaževalnike, ki dnevno iz prostora odvzamejo do 50 litrov vode. Ti sušijo navlaženi zrak, ki vlago vleče iz poškodovanih zidov. Neposredno lahko sušimo tudi navlaženo toplotno izolacijo, do katere moramo izvrtati luknje, nato nadaljujemo s počasnim vpihovanjem toplega zraka. Z naprednimi tehnikami lahko akutne poškodbe zaradi vode saniramo tudi prej kot v enem mesecu, medtem ko bi naravno sušenje trajalo več kot pol leta. Količina vlage v tlaku in stenah je pri poplavah namreč velika. Odvisna je od vpojnosti uporabljenih materialov in časa poplavitve, a med poplavo opečnatih sten se lahko v njih zadržuje tudi več tisoč litrov vode.
Priprave na poplave rešujejo premoženje
Na poplavno ogroženih območjih se proti vodi borimo s preventivnimi ukrepi, ki odvračajo vodo od objekta oziroma zmanjšajo škodo v primeru poplave. Če je izvedljivo, se teren lahko prilagodi tako, da voda ob dežju odteka stran od temeljev, pri večji ogroženosti lahko izdelamo tudi protipoplavni nasip ali zidano ograjo, ki bo zadrževala vodo. Kritične točke in vrata ob poplavah ščitimo s protipoplavnimi vrečami in deskami, sicer pa smo na ogroženih območjih pozorni tudi na uporabo materialov v pritličju in kletnih prostorih. Škoda bo manjša pri manj vpojnih materialih, kot so keramične ploščice ali impregniran beton. V pritličju se izogibajmo uporabi dražje notranje opreme, koristen pa je tudi suh višje ležeč prostor, kamor lahko opremo umaknemo v primeru dviga vode.
