Hrvaška je včeraj poslala svoje doslej najmočnejše sporočilo, da bo odstopila od arbitražnega sporazuma. »Lahko odstopi in bo,« je po srečanju z vodji poslanskih skupin v saboru premier Zoran Milanović odgovoril na besede slovenskega premierja Mira Cerarja, da tega po mednarodnopravnih pravilih in pravilih arbitražnega sporazuma ne more storiti. Potem je Milanović od Cerarja prejel še pismo. Ker slovenskemu premierju sodeč po navedbah vlade hrvaškega kolega ni uspelo priklicati, mu je v pisni obliki izrazil obžalovanje nad incidentom, a dodal, da arbitražni sporazum vsebuje mehanizme za rešitev nastalega položaja in da pričakuje nadaljevanje in končanje dela sodišča. Slednje pa je Slovenijo pozvalo, naj odgovori na hrvaško pismo o incidentu, ki je nastal po objavi prisluhov dogovarjanja slovenskega arbitra in slovenske agentke pri sodišču. Druga slovenska agentka Mirjam Škrk je to storila in v odgovoru zapisala, da se ne strinja s hrvaško zahtevo po takojšnji ustavitvi postopka, ampak da mora sodišče izpolniti svoj mandat in določiti mejo med državama.
Slovenija morda zdržati v ringu
Zaplet po objavi nedovoljene komunikacije se za zdaj tako še stopnjuje in se verjetno še bo. Pričakovati je, da bo hrvaški sabor jutri ali v četrtek vladi podelil mandat za odstop od arbitražnega sporazuma zaradi resnih kršitev, in sicer po dunajski konvenciji o pravu mednarodnih pogodb. Zagreb tudi napoveduje, da bo s sodišča umaknil arbitra Budislava Vukasa, ki ga je imenovala Hrvaška, kar sicer ni ovira za nadaljevanje dela, če se sodišče tako odloči. Slovenija bo na drugi strani predvidoma jutri imenovala novega arbitra, ki bo zapolnil mesto Jerneja Sekolca, ki je odstopil tako kot agentka Simona Drenik.
Slovenija se je torej za zdaj na afero odzvala tako, da je po tihem priznala verodostojnost posnetkov pogovorov, čeprav Cerar v pismu Milanoviću pomenljivo govori o »domnevnih prisluhih«. Obenem pa vztraja, da je arbitražno sodišče samo pristojno za oceno tega, ali lahko nadaljuje delo, in to od njega tudi pričakuje. Nekdanji veleposlanik in diplomat Mirko Cigler ocenjuje, da vlada potrebuje ukrepanje po načelih kriznega menedžmenta. Prva stvar, ki jo vsekakor mora narediti, če je še ni, je, da do »zadnje podrobnosti ugotovi, kaj se je dejansko zgodilo v komunikaciji teh dveh klepetulj«, da ju torej do zadnje podrobnosti izpraša o vsej njuni komunikaciji. Po njegovih besedah je namreč tudi laiku jasno, da doslej objavljeni prisluhi niso dovolj za zrušitev arbitražnega sporazuma, je pa seveda vprašanje, ali so bili objavljeni vsi obstoječi prisluhi. »Brez tega dognanja vlada nima kredibilne opcije odgovora, ker jo lahko spet diskreditirajo, kot se je že zgodilo prvi dan afere.« Druga prednostna naloga vlade je, pravi Cigler, zagotoviti nadaljevanje dela arbitražnega sodišča z imenovanjem slovenskega arbitra in protestirati pri Hrvaški zaradi »flagrantne kršitve z uporabo nedovoljenih sredstev«. Naslednja naloga pa je diplomatska ofenziva pojasnjevanja dogodkov v evropskih prestolnicah. »Ta afera je kot boksarski dvoboj. Hrvaška želi zmagati z nokavtom v prvih treh rundah. Prisluhi so bili objavljeni v sredo, teden dni kasneje se bo že odločila, da je zgodba, ki se je pripravljala leta, končana. Naša taktika – in to vlada tudi počne – je, da v prvih rundah ne pademo. Kajti na daljši rok, če se bo odločalo po točkah, Hrvaška nima možnosti,« je prepričan Cigler.
Bomo res »zmagali«?
Strokovnjak za mednarodno pravo Miha Pogačnik pojasnjuje, da je pričakovano in razumljivo, da bo vlada nadaljevala postopek in imenovala novega arbitra. Vendar pravi, da se mora glede na dogodke pripraviti tudi na možnost, da se bo arbitraža začela znova ali pa je, če uspe Hrvaški sporazum izpodbiti, ne bo več: »Bistveno se mi zdi, da bi se morala vlada opredeliti do napake in jo kvalificirati. Od tega je odvisno, kaj bo uspelo sosednji državi, kako bodo šli postopki naprej, ugotoviti odgovornost in poskusiti na mednarodni ravni sanirati. Oči so uprte v nas.«
Vendar Pogačnik opozarja še na nekaj: »Tudi po posvetovanju s kolegi, ki spremljajo položaj, ugotavljam, da ne vem, od kod ta veliki optimizem v Sloveniji, da bo arbitražna razsodba za nas pozitivna. Če natančno pregledate povedano in berete skozi oči mednarodnih pravnih strokovnjakov, ni zagotovil o za nas ugodnem razpletu, kot ga razumejo laiki ali diplomacija. Veliko vprašanje je, kaj se bo zgodilo. Iz razprav ni nobenega zagotovila za neposreden izhod Slovenije na odprto morje. Sledi ravno obrnjeno, da bo šlo za neke vrste režim, kar je vedno režim skozi morje Hrvaške,« pravi Pogačnik. »Morda je nikakršna rešitev ali rešitev čez nekaj let celo boljša kot rešitev, ki bo zanesljivo razočarala eno od strani. Ocenjujem namreč, da odločitev ne bo ugodna, kot si predstavljajo laiki, javnost in diplomati,« pravi Pogačnik.
Nekdanji zunanji minister Boris Frlec pa ocenjuje, da se je Slovenija preveč pustila povleči v afero, namesto da bi pogledala od daleč in Hrvaško označila za nekredibilnega partnerja, kar je po njegovem s preteklimi primeri dokazala: »To je provokacija in mi smo nasedli.« Slovenija se je, pravi Frlec, odzvala natančno tako, kot je Hrvaška pričakovala: »Morali bi reči, da nas to ne zanima, da je zadeva podtaknjena in da to ni evropsko obnašanje.« Po njegovih besedah je zato nujno, da v Sloveniji dosežemo enotno stališče in ga tako tudi zagovarjamo v evropski diplomaciji. Frlec dodaja, da je je tudi jasno, da arbiter, ki ga imenuje država, z njo sodeluje pri pripravi dodatnih pojasnil: »Predstava, da je arbiter, ki ga imenuje država, od nje stoodstotno neodvisen, je iluzorna.«
Andrej Brstovšek
