Konec tedna sta Slovenija in Hrvaška v primeru afere s prisluškovanjem slovenskima akterjema v arbitražnem postopku in razkritem njunem nesprejemljivem komuniciranju izkoristili za priprave za naslednje dni, ko naj bi bila znana usoda arbitraže. Slovenska stran je na izredni seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko za zaprtimi vrati soglasno sklenila, da novega arbitra namesto Jerneja Sekolca, ki je odstopil, določi vlada, imena pa naj ji stranke posredujejo do ponedeljka. Državni zbor tako o kandidatu ne bo glasoval, kot sicer predvidevajo obstoječi zakonski postopki v Sloveniji, ki zadevajo imenovanje sodnikov mednarodnih sodišč, saj bi to terjalo več kot 15 dni, kar pa je rok, določen v sporazumu. Določila ga bo vlada na podlagi konsenza glede samega kandidata, pravni temelj pa je neposredna uporaba določil arbitražnega sporazuma, ki je kot mednarodni akt nad nacionalnim zakonom.
Odloči naj premier
Zunanji minister Karl Erjavec pa včeraj, v prvi izjavi po izbruhu prisluškovalne afere, povezane z arbitražo o meji s Hrvaško, ni izključil možnosti odstopa. »Vse opcije so vedno odprte,« je dejal novinarjem ob robu slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem in dodal, da se bo o tem odločil predsednik vlade. »Če vodja opozicije meni, da bi moral odstopiti, potem je o tej možnosti treba razmisliti,« je še dejal Erjavec in se odzval na sobotne pozive predsednika SDS Janeza Janše k njegovemu odstopu. Zavrnil je tudi ugibanja, da je sam vedel za pogovore med arbitrom Jernejem Sekolcem in slovensko agentko Simono Drenik, ko je pred časom v intervjuju dejal, da je po neformalnih informacijah optimist, da bo arbitražno sodišče Sloveniji določilo stik z odprtim morjem. »Moje izjave so bile na podlagi pogovorov z odvetniki,« je zatrdil.
Na Hrvaškem pa so si enotni, da je arbitražni postopek mrtev, da je arbitražno sodišče kompromitirano in da mu ne preostane drugega kot samoukinitev. Vprašanja, kot so kdo je naročnik in kdo izvajalec prisluškovanja in ali ni prisluškovanje orkestrirano v hrvaškem političnem vrhu v trenutku, ko se je nakazovala za Hrvate »slabša« rešitev, da se ji z diskreditiranjem sodišča izognejo, se ne pojavljajo ne v medijih, ne v politiki. Več je ugibanj, ali se bo Hrvaška umaknila s takojšnjim sklepom ali pa bo ubrala večstopenjski umik, da bi vendarle ohranila vsaj videz kooperativnosti. Del odgovora bo morda dalo današnje srečanje vodij vseh parlamentarnih strank s premierjem Milanovićem in predsednico Kolindo Grabar Kitarović. Vsesplošni podpori razpustitvi sodišča se je pridružila tudi Hrvaška akademija znanosti in umetnosti. Kaj so se dogovorili, bo jasno na sredinem zasedanju sabora, čeprav je že zdaj jasno, da bo enostranski odhod verjetno dobil soglasno podporo, saj na Hrvaškem ni bilo slišati niti enega samega glasu v prid končanju postopka na arbitražnem sodišču.
