Neplačane nadure, zaradi katerih je v zdravstvu vrelo že v začetku leta, so se po besedah zaposlenih znova začele kopičiti. V času dopustov je še bolj očitno, da marsikje dela bistveno premalo ljudi. Tisti, ki ostajajo z bolniki, so še bolj vidno preutrujeni. »Trenutno imam že več kot kot 80 nadur, ki niso bile plačane, prav tako pa jih nisem mogla izkoristiti. Pogosto nas prosijo, naj takoj po enem turnusu opravimo še drugega. Ob tem pa vemo, da tudi teh ur verjetno ne bomo dobili plačanih,« nam je povedala ena od medicinskih sester iz UKC Ljubljana, ki ne želi biti imenovana.
Ne morejo kar »zapreti okenca«
Vse bolj je utrujena, pravi. Vseeno pa dodatnega dela, ki ji ga nalagajo, ne more kar odkloniti. »Na našem oddelku bi potrebovali dodatne zaposlitve, tudi zato, ker ljudje odhajajo na manj obremenjena delovna mesta. A bolniki niso krivi, da delamo po cele dneve, zanje je treba poskrbeti.«
V UKC Ljubljana nimajo zbranih natančnih podatkov o trenutnih viških ur. Iz podatkov o posameznih zaposlenih pa je razvidno, da je viškov manj kot januarja. »Le od 10 do 20 posameznikov ima višek, ki je večji od 100 ur, le redki posamezniki pa ga imajo nekaj nad 200 ur,« poudarjajo v UKC. Zatrjujejo tudi, da nadurno delo na najzahtevnejših deloviščih v celoti izplačujejo. Posamezniki viške ur po njihovem včasih hranijo tudi zato, da bi bili lahko prosti, ko jim bo to prišlo prav.
Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Jelka Mlakar nasprotno ne zaznava bistvenega izboljšanja. Po njeni oceni je neplačanih nadur v zdravstvu trenutno še več kot 200.000, kolikor so jih v enajstih zdravstvenih zavodih našteli lani. »Nadure se kopičijo zaradi vse večjega priliva pacientov in pomanjkanja zaposlenih, trenutno pa še zaradi dopustov. Tisti zaposleni, ki trenutno niso na dopustu, delajo zelo veliko. Ob tem v zdravstvu izplačajo le okoli deset do dvajset odstotkov nadur. Večina neplačanih ur se tako prenaša iz meseca v mesec in vse bolj nalaga.« Najpogosteje se neplačane nadure pojavljajo pri zaposlenih, ki delajo v troizmenskih turnusih, opaža Mlakarjeva.
V sindikatu zdravstva in socialnega varstva so minuli teden napovedali vlaganje individualnih tožb, če delodajalci ne bodo izplačali nadur prvega polletja letošnjega leta. Neplačane nadure bi morali v bolnišnicah v svojih bilancah prišteti k drugim izgubam oziroma dolgovom, opozarja predsednik sindikata Zvonko Vukadinovič, a je obseg tega problema še naprej nedorečen. »Zato se ne ministrstvo za zdravje, ne zavod za zdravstveno zavarovanje, ne javnost ne zavedajo, da je zaposlenih bistveno premalo. Ure se večinoma ne nabirajo (le) zaradi organizacijskih težav, ampak ker manjka ljudi, ki bi lahko opravili delo. V zdravstvu ne morejo zapreti kakšnega okenca za delo s strankami, kot to lahko storijo v nekaterih drugih dejavnostih. Pacientov ne morejo kar odsloviti,« opozarja. Vseeno pa se bodo morali zaposleni – tudi v dobro bolnikov – pogosteje postaviti zase, še meni Vukadinovič. Če jih je premalo in če so zaradi daleč prevelikega viška ur preutrujeni, lahko to zelo slabo vpliva na kakovost dela.
Dodatne zaposlitve cenejše?
Predsednik Združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek se strinja, da je kopičenje neplačanih viškov ur, ki jih zaposleni v praksi ne morejo porabiti kot prostih, nesprejemljivo. A očitki, ki letijo na bolnišnice in njihova vodstva, po njegovem zaobidejo bistvo težav. Zdravstvo kljub nekoliko boljšemu finančnemu stanju namreč ovira varčevalni Zujf, ki zamejuje zaposlovanje: »Te omejitve niso logične. Bolnišnice dobijo denar za program zdravljenj, ki ga morajo opraviti. Opravijo ga lahko z večjim ali manjšim številom zaposlenih, a slednje je lahko celo dražje. Redno delo je namreč najcenejše, vse, kar je izven rednega delovnega časa, pa je dražje.«
Prihranek, ki ga prinašajo omejitve zaposlovanja, je tako pogosto le navidezen. Dodatno delo bo treba prej ali slej plačati. Zujf direktorjem tako onemogoča, da bi skrbeli za racionalno kadrovanje in število zaposlenih prilagajali potrebam, dodaja Mezek. »To je neživljenjsko.«
