Poletje je zvabilo na plan tudi kače, ki se jih veliko ljudi pri nas zelo boji, pa čeprav se te največkrat odzovejo agresivno le, če se počutijo ogrožene in nimajo drugega izhoda. A je prav to prejšnji teden žal na lastni koži kot prva letošnja počitniška žrtev kačjega ugriza izkusil komaj osemletni deček, ki se je igral na travniku v Litiji. »V pičlih 20 minutah po ugrizu so bili pri zdravniku,« je povedal doc. dr. Miran Brvar iz centra za zastrupitve UKC Ljubljana, kjer so dečku takoj pomagali.
To je bil letos že tretji ugriz strupene kače, zaradi katerega je bolnik potreboval zdravljenje s protistrupom, pojasnjuje Brvar in doda, da se pri nas srečujemo z okoli deset do 20 primeri ugrizov strupenih kač na leto, zaradi katerih je potrebno zdravljenje. Za to porabijo približno deset odmerkov protistrupa na leto, ki ga imajo vedno na zalogi; tudi za veterinarje, saj znajo kače ugrizniti tudi hišne ljubljenčke, konje in krave. Ugrizov strupenih kač je kajpak več, a zaradi vseh ugrizov zdravljenje ni potrebno, saj ob ugrizu največkrat izpustijo le nekaj odstotkov strupa, skoraj polovica ugrizov pa je tako imenovanih suhih ugrizov, ko strupa sploh ne izpustijo. Ugriznejo lahko večkrat, bodisi z obema bodisi z enim zobom, zato je lahko na mestu ugriza več vbodnih ran.
V centru za zastrupitve UKC Ljubljana, kjer pokrivajo približno tretjino Slovenije, poskrbijo predvsem za bolnike, ki kažejo hude znake zastrupitve zaradi ugriza strupenih kač. Kot pravijo, se po ugrizu strupene kače najprej pojavijo lokalni znaki, kot so oteklina, rdečina in podkožne krvavitve. Da gre za hujšo zastrupitev, ko je zdravljenje s protistrupom nujno, kažejo širjenje otekline prek večjega sklepa, kot je komolec ali koleno, boleče bezgavke in sistemski znaki zastrupitve, kot so padec krvnega tlaka, sprememba krvne slike, hudo bruhanje, slabost, omotica, bolečina v trebuhu, lahko izguba zavesti in nevrološki znaki, kot so dvojni vid in težave s požiranjem, razloži Brvar.
Rano je treba očistiti
Da gre za ugriz strupene kače, se izkaže dokaj hitro, največkrat v dveh do treh urah, še pove Brvar in doda, da če v tem času ni znakov zastrupitve, bolnika odpustijo, še prej pa preverijo, ali je bil cepljen proti tetanusu. Pomoč na klicno številko 112 je seveda treba poklicati ob vsakem ugrizu kače. Če smo ob osebi, ki jo je pičila kača, najprej poskrbimo za varnost in kačo odženemo. Zastrupljenec mora počivati, odstraniti mu moramo uro, prstane in drug nakit, mu rano očistiti in sterilno obvezati ter hladiti z obkladki. Ud, ki naj leži nižje od srca, imobiliziramo; pri tem lahko uporabimo vejo ali pohodno palico, če smo v hribih. Zastrupljenec tudi ne sme piti alkohola, še opozarjajo na centru za zastrupitve, kjer pojasnjujejo, da je med ljudmi še vedno dokaj razširjeno mnenje, da je treba v ugrizno rano zarezati in iz rane izsesati strup ter rano podvezati, a oboje dokazano ne pomaga. Strupa namreč iz rane ni mogoče izsesati, ta se v vsakem primeru širi v tkiva in raznese po žilah po telesu.
Smrtnega primera zaradi ugriza kače pri nas ni bilo že vsaj dvajset let, pove Brvar in doda, da kaže to pripisati uspešnemu zdravljenju. In čeprav se srečujejo predvsem z ugrizi avtohtonih vrst strupenih kač, kot sta modras in gad (redkeje tudi laškega gada), so se ob razstavi kač že srečali z ugrizom mokasinke, ki je ugriznila neprevidnega lastnika. Kot še pove Brvar, ima veliko Slovencev kače za hišne ljubljenčke in ni redkost, da jih ob nepravilni oskrbi, zlasti pod vplivom alkohola, te tudi ugriznejo.
Kačofon pomaga kačam in ljudem
Zaradi predsodkov veliko ljudi kače, ki so zakonsko zaščitene, kljub temu pobija in preganja. V živalskem vrtu v Ljubljani zato med drugim organizirajo vodenja za družine in posebne dogodivščine z živalmi, na katerih lahko obiskovalci kače spoznajo in pobožajo, kar naj bi pomagalo premagati predsodke in strahove pred kačami. Posredno to pomeni tudi večjo varnost kač v naravi, za kar si še zlasti prizadeva Herpetološko društvo – Societas herpetologica slovenica. V ta namen so si na društvu že pred leti omislili Kačofon, kjer prostovoljci brezplačno pomagajo kačam in ljudem, ki ne vedo, kako ravnati ob srečanju z njimi.
Kot pravi član društva Griša Planinc, želijo pomagati kačam, ki imajo nevšečnosti z ljudmi, prispevati k izboljšanju odnosa ljudi do kač, pomagati odpravljati predsodke in neutemeljen strah ter pomagati ljudem pri preselitvi kač, ko je to potrebno in smiselno. Ljudem pomagajo z nasveti tudi pri načrtovanju urejanja okolice domovanj in s tem zmanjšati verjetnost pojavljanja kač. Njihovo delovanje vključuje tudi izobraževanje o kačah in zbiranje podatkov o razširjenosti domorodnih vrst kač.
Na Kačofon in e-naslov prejmejo več kot 300 klicev na leto, ki so zgoščeni na poletne mesece. Največkrat ljudje pokličejo le zato, da bi se prepričali, kakšno kačo so srečali. Zaskrbljeni so zlasti starši, ki imajo manjše otroke, še zlasti, če se kača pojavlja v bližini ali celo zaide v njihovo domovanje. Takrat panika ni na mestu, opozarja Planinc in dodaja, da je najslabše zbežati iz stanovanja in pustiti odprta vrata, saj ne veš, kam zaide kača. Na Kačofonu svetujejo, da se raje kačo s palico usmeri v postrani ležečo škatlo, ki mora biti dobro zalepljena, da ne uide iz reže, kot se je to prejšnji teden zgodilo uslužbencem v skladišču ene izmed ljubljanskih trgovin, kjer so kačo naslednji dan s pomočjo članov društva vendarle ujeli in odnesli v vodo, saj je šlo za kobranko. Sicer pa člani društva pomagajo ujeti kačo predvsem, kadar je to smiselno, kadar sumijo, da gre za strupenjačo, in imajo ljudje v njeni bližini fobije. Zelo pomembno pa je, da skozi pogovor kačo najprej identificirajo. V naravi pa se je kačam najbolje izogniti s primerno obutvijo in debelejšimi oblačili, predvsem pa vanje ne drezajmo.
