V nedeljo zvečer se je v središču Aten rajalo, ko so zagovorniki zavrnitve varčevalnih pogojev trojke na referendumu slavili nepričakovano visoko zmago. Toda spontani radosti, vihranju zastav in veseljaškemu kopanju v vodnjaku je sledila realnost ponedeljka in tekma s časom. Bančne poslovalnice so ostale zaprte, vrste pred bankomati niso bile nič krajše, ura pa je še naprej odštevala čas do trenutka, ko lahko bančni trezorji ostanejo brez gotovine. Grški premier Aleksis Cipras, ki je za zdaj edini pravi zmagovalec nedeljskega referenduma, je evropskim sogovornikom obljubil, da bo danes na zasedanje držav z evrom prinesel predlog, ki bi Grčiji zagotovil nadaljnjo finančno pomoč in morda tudi odpis dolga v zameno za varčevalne reforme.
Nepričakovana žrtev
Za to, da bi povečali možnost dogovora s trojko, pa je padla nepričakovana žrtev. Odstopil je finančni minister Janis Varufakis, ki je januarja postal ikona kljubovanja zahtevam trojke, za kar je poskrbel predvsem s svojimi izjavami. Ena takšnih je prišla tik pred referendumom, ko je predstavnike trojke obtožil, da nad Grčijo izvajajo terorizem. Že prej je bil trn v peti pogajalcem na drugi strani mize, po tej izjavi pa si je bilo še težje predstavljati, da lahko pod njegovo taktirko sklenejo dogovor. Zato se je umaknil, a tudi tokrat v svojem slogu, s parafraziranjem Aristofana: »Mržnjo upnikov bom ponosno nosil s seboj.«
Kritičnost položaja se je najbolj kazala pri vprašanju likvidnosti bank. Grška vlada je morala požreti predreferendumsko obljubo, da jih bo odprla že danes, in je ta rok podaljšala morda celo ponedeljka. To je odvisno od odločitve Evropske centralne banke o odmrznitvi nujne likvidnostne pomoči pa seveda tudi od mogočega dogovora Grčije s trojko. Tudi če banke ostanejo zaprte, se lahko zgodi, da bo zaradi dvigov na bankomatih denarja zmanjkalo. To bi lahko načelo podporo Ciprasu in pahnilo Grčijo na pot drahme.
Grki so v nedeljo z 61 odstotki proti in 39 za zavrgli varčevalni predlog trojke in tako sledili prošnjam Ciprasa, ki je konec junija dejal, da je predlog nesprejemljiv. Po referendumu med prebivalci ni bilo čutiti napetosti, je pa obrambni minister Panos Kamenos takoj po zaprtju volišč namignil, da se referendum ni vrtel le na osi Atene-trojka, ampak je predstavljal tudi notranjepolitični obračun novih sil s starimi režimi, ki se hočejo vrniti na oblast. »Če so demografski podatki o udeležbi na referendumu pravilni, potem so besede gospoda Kamenosa povečini resnične. Proti so glasovali predvsem mladi, ki nimajo nobenega odnosa do prejšnjih voditeljev,« je za Dnevnik ocenil politični analitik Protesilaos Stavrou. Si pa grško politično vodstvo po njegovi oceni zelo prizadeva za poenotenje države okoli skupnega cilja, to pa je »dogovor z evropskimi partnerji«.
Rezultat referenduma je bil presenečenje glede na ankete, ki so napovedovale zelo majhno razliko med taboroma. Podobno so napovedovali analitiki. Vendar se Grki tokrat niso podali po poti iz leta 2012, ko so ob grožnjah, da bi zmaga Sirize na volitvah pomenila njihov izstop iz evra, mandat podelili Novi demokraciji Antonisa Samarasa, ki je v nedeljo po referendumu odstopil s čela stranke. Namesto tega so sledili svoji volji iz januarja letos, ko so Sirizi podelili trden mandat. Vendar grški analitik Spiros Sakelaropulus pričakuje, da težav za Sirizo še zdaleč ni konec. »Tudi če v nekaj dneh dosežemo nov kompromis, je pričakovati, da se bo tudi nanj odzval tabor, ki je zdaj glasoval proti. Morda ne v nekaj tednih, verjetno pa v nekaj mesecih,« je napovedal težave Ciprasu.
