Stavnice so bile še včeraj na strani »da«
Večina zadnjih anket pred volilnim molkom (torej do petka) je pokazala rahlo prednost tistih, ki se ne strinjajo s premierjem Aleksisom Ciprasom in bi sprejeli ponujeni predlog Mednarodnega denarnega sklada, evropske komisije in Evropske centralne banke. In da strah, ki ga je omenjal minister Varufakis, morda deluje. »Obkrožila bom 'da'. Ne zato, ker bi bilo potem nenadoma vse super in bi bilo življenje čez noč boljše, ampak ker se bojim, da bi 'ne' pomenil popoln kaos,« je povedala Venetia Kantoe.
Ankete so v vsakem primeru napovedovale tesne rezultate. Ena je denimo pokazala razmerje 44:43 odstotkov v prid ponujenemu predlogu Grčiji, ena pa je pokazala podobno drobno prednost nasprotnikov predloga, ki upajo, da bodo danes podoživeli 28. oktober. Na ta dan se Grki vsako leto spomnijo, kako so leta 1940 zavrnili ultimat Mussolinija. Praznik se imenuje Dan 'ne'. »Obkrožil bom 'ne'. Moramo pokazati, da se ne dogaja tisto, česar nas obtožujejo - da nismo skorumpirani in leni ter da ne trošimo denarja drugih,« je povedal moški, ki se je predstavil kot Kris.
V igro so se podale tudi stavnice. Njihova ponudba je kazala prepričanje stavcev, da bodo Grki večinsko obkrožili 'da'. Koeficient na to je v povprečju znašal 1,53, na zavrnitev ponujenih pogojev Grčiji pa 2,75. Končni odgovor na to, katere ankete in stavničarji so imele prav, so danes podali tisti od 9,85 milijona registriranih volilcev, ki so se referenduma udeležili. Za razliko od volitev, kjer je za Grke udeležba obvezna (čeprav so kazni za kršitelje redke), glasovanje na referendumu ni zakonsko predpisano. Pogoj za udeležbo je, da je volilec v Grčiji, kar pomeni, da velika grška skupnost po svetu ne bo mogla oddati glasov na veleposlaništvih. Pogoj za veljavnost referenduma pa je vsaj 40-odstotna udeležba. Volišča so bila odprta od sedme ure zjutraj do sedme zvečer (do šestih po slovenskem času), rezultate pa napovedujejo nekje po deveti uri zvečer po lokalnem času.
Izrekanje o predlogu, ki ga ni
Volilci so odgovarjali na vprašanje, ki ga redko kdo zares razume: »Naj bo načrt sporazuma, ki so ga predlagali evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad na evroskupini 25.6. 2015 in je sestavljen iz dveh delov, ki sestavljata njihov enotni predlog, sprejet? Prvi dokument se imenuje Reforme za končanje tekočega programa in za čas po njemu, drugi pa Predhodna analiza vzdržnosti dolga.« Vlada je na glasovnici kot prvi odgovor zvito ponudila 'ne', šele nato 'da', v nasprotju z običajnim vrstnim redom. Svet Evrope je trdil, da referendumu manjka legitimnosti zaradi čudnega vprašanja in ker bi po njihovem od razpisa do izvedbe morala miniti vsaj dva tedna. Toda grško sodišče je v petek, 36 ur pred odprtjem volišč, presodilo, da je vse v redu.
Dodatna nejasnost je ta, da je trojka svojo ponudbo, ki jo omenja referendumsko vprašanje, z mize umaknila. Grki se torej izrekajo o predlogu, ki sploh več ne velja. Formalno gledano to postavlja v čuden položaj tako vlado, ki ljudi poziva, naj glasujejo proti predlogu, ki ga uradno ni več, kot opozicijo in Evropo oziroma pogajalce trojke, ki ljudi pozivajo, naj glasujejo za predlog, ki so ga sami umaknili. Vendar so v ozadju večje igre. Cipras računa, da bi mu zmaga okrepila pogajalske pozicije in da bi lahko dosegel ugodnejši sporazum ter odpis dela dolgov. Ta račun temelji na domnevi, da bo zlasti evropski del trojke stisnjen v kot in bo Grčiji raje popustil kot tvegal posledice njenega odhoda iz evroobmočja. Trojka, z njo pa domača opozicija in še kdo, pa držijo pesti, da bo grški premier izgubil in odstopil. S tem bi trojka dosegla podpis sporazuma po svojih predlogih, obenem pa bi se znebili najbolj levičarske evropske vlade ter morda preprečili, da bi podobne misli, kot so grškim ob izvolitvi Sirize, hodile po glavi španskim ali še kakšnim volilcem. Znotraj Grčije se za razdeljenostjo skrivajo še razredni in stanovski razkoli, na evropski ravni pa ideološko-politični, čeprav se na prvi pogled zdi, da Merklova šov vodi brez opozicije.
Težave se kopičijo
Grška vlada na podlagi svojega računa obljublja, da bo po referendumu hitro sklenila dogovor s trojko ter v torek odprla banke, ki so zaprte zaradi strahu pred nelikvidnostjo, potem ko Evropska centralna banka Grčiji ni dvignila zgornje meje tekoče denarne pomoči. Vendar zagotovil za to ni. V državi pa se težave počasi kopičijo. Ne gre samo za vrste pred bankomati. Zastoji v kroženju denarja po poročilih povzročajo trgovcem težave pri dobavi, ljudje na drug strani pa varčujejo. Poročajo o težavah s kreditnimi karticami, govori se celo o zrušitvi sistema hotelskih rezervacij, kar bi prizadelo udarno panogo - turizem. Vendar je težko razbrati, kako veliki so problemi v resnici. Ogromno ljudi obtožuje domače medije, da so pod vplivom kapitala, da zavajajo ter sejejo strah, da bi Cipras izgubil.
Iz Evropske unije in finančnih inštitucij so v minulih dneh prihajala sporočila, da bi njegova zmaga pomenila slovo Grčije od evra. Včeraj jih je nekoliko omilil nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, ki je dejal, da četudi Grčija ostane brez evra, to še ne pomeni, da ga ne bo morda hitro dobila nazaj.
