Kaj se je zgodilo? Varufakis je obljubil svoj odstop, če bi volilci podprli junijski predlog izterjevalskih finančnih institucij. A ti so ga jasno zavrnili. Profesor ekonomije na univerzi v Teksasu se od nastopa funkcije konec januarja ni niti za trenutek bal prevzeti vloge strelovoda za bes centrov EU in stopiti v prve vrste tako napada kot tudi obrambe interesov grškega prebivalstva.
V urah, ko se je trg Sintagma počasi praznil, vsepovsod po Evropi pa je odmevalo zmagoslavje ljudske volje po resnični demokraciji, so v pisarnah Sirizine vlade potekali resni pogovori. Sporočila, ki jih je premier Aleksis Cipras prejel iz Berlina in Pariza kot odziv na referendumski ne varčevalnim diktatom, naj bi bila jasna: možnosti za pogajanja ni, dokler bo minister Varufakis. Bes nemške kanclerke naj bi bil v enaki meri naperjen tudi proti samemu grškemu premierju. Arbitrarno in diskriminatorno odločitev Evropske centralne banke (ECB), da ne bo zagotovila dodatnih likvidnostnih sredstev grškemu bančnemu sistemu, ki je del evrskega območja, je Varufakis – v svoji klasični drži – pojasnil tako: s političnimi in finančnimi ukrepi so hoteli grško ljudstvo prestrašiti, ga narediti paranoično in besno na lastno vlado, ki ji ne uspe zagotoviti, da iz bankomatov pride denar. Varufakis je že 26. junija opozoril, da je neukrepanje ECB, ki ni zagotovila zadostnega denarnega toka grškim bankam, v nasprotju z osnovnimi postulati evrskega območja: »Kapitalske kontrole znotraj monetarne unije so kontradikcija same po sebi. Grška vlada nasprotuje samemu konceptu.«
Kalifornija kot zgled
V soboto je ukrepe vodilnih institucij EU označil za terorizem. Komentatorji so vso nedeljo na ves glas opozarjali, da so bankomati v Grčiji tik pred tem, da jim zmanjka denarja, in da lahko v najboljšem primeru bančni sistem zdrži do torka. Po informacijah, ki jih je dobil novinar, aktivist in urednik Roar magazina Jerome Roos, je okoli treh zjutraj v pisarnah v Atenah potekal pogovor o tem, kako preprečiti, da bi Bruselj prisilil grške banke, da posežejo po prihrankih grških varčevalcev. Varufakis naj bi tehtal možnosti, na kakšen način lahko prevzamejo neposreden nadzor nad bančnim sistemom in preprečijo še zadnjo roparsko ekspedicijo EU. »Če bo treba, bomo začeli izdajati vzporedno valuto in elektronsko obliko uradnih menic kot Kalifornija,« je izjavil nekdanji grški finančni minister; izjavo je povzel tudi britanski Telegraph.
Nekateri člani Sirize so opozarjali, da mora grško centralno banko voditi nekdo, ki bo pripravljen sprejeti tudi bolj radikalne ukrepe kot sedanji guverner. Sočasna sporočila iz Berlina so bila enako konkretna: Grčija ne dobi niti centa več, dokler bosta na oblasti Varufakis in Cipras. V ponedeljek so dodali le še to, da so Grčiji – ki je članica EU od leta 1981 – pripravljeni pošiljati humanitarno pomoč.
Janis Varufakis je vse, kar evropski politiki sovražijo. Za običajne ljudi je ostal dostopen tudi potem, ko je prevzel politično funkcijo. Z inteligentnim smislom za humor se je hitro odzival na komentarje in provokacije novinarjev. Čeprav so ga politični sovražniki označevali za nadutega, to ni, vedel pa je, kako mora ravnati, ko je bil kot predstavnik demokratične države, enakopravne članice EU, soočen z ideološko oholostjo in politično nadutostjo najmočnejših političnih igralcev EU.
Ko se je pogajal in opravljal svoje delo, je šel na vse ali nič. V sobanah EU, kjer se prefinjeno ščiti in krepi partikularne interese, je bilo njegovo stališče jasno: njegova naloga je bila zaščititi Grkinje in Grke pred nadaljnjim finančnim mučenjem ter ostati zvest svoji akademski strokovnosti in razumu. Ko je spet in spet razlagal finančnim ministrom evra, zakaj bodo ukrepi, ki jih zahtevajo, samo še podaljšali izčrpavanje Grčije in spodkopali temelje evra, je drugim ministrom pričakovano prekipevalo. Tam niso bili zato, da bi sprejemali odločitve, ki bi imele podlago v razumu, ekonomski znanosti ali empiričnih izkušnjah. Tam so bili zato, da obranijo politično ideologijo EU in svoje kariere.
Svetovalec in kritik Jorgosa Papandreua
Finančni urednik Guardiana Larry Elliot v svojem komentarju o možnostih, ki utegnejo slediti grškemu referendumskemu ne, brez ovinkarjenj govori o veliki verjetnosti, da se bo Bruselj odločil za ukrepe, s katerimi bo podaljšal finančno teroriziranje grških ulic; s tem naj bi vplival na »spremembo režima« v Grčiji. Paul Krugman pritrjuje Varufakisu, da so bili ukrepi ECB v tednu pred referendumom »skoraj vsi sprejeti z jasnim ciljem potisniti sedanjo levo vlado z oblasti«. »Kampanja zastraševanja je bila sramotni trenutek v Evropi, ki trdi, da verjame v demokratična načela.« V nedeljo ni bila uspešna.
V vladi Sirize, ki velja za politično novinko, Janis Varufakis ni bil popoln politični novinec. Priznani mednarodni profesor ekonomije je bil finančni svetovalec Jorgosa Papandreua od januarja 2004 do decembra 2006. Papandreu je tedaj prevzel socialdemokratsko stranko Pasok in vodil grško opozicijo vse do zmag leta 2009, najprej na evropskih in nato na nacionalnih volitvah. Varufakis je kmalu po odstopu s položaja svetovalca postal oster kritik Papandreua. Opozarjal je na neoliberalne ideološke neumnosti, ki jih je Pasok, podmazan s koruptnostjo in inertnostjo, nekritično sprejemal. Prevzem oblasti socialdemokratov je sovpadel s finančno krizo in pristankom grške vlade na paket posojil, pogojenih z varčevalnimi ukrepi, ki so pospešeno začeli dušiti grško družbo in majati suverenost države.
Janis Varufakis je ostal eden glavnih kritikov svojega nekdanjega političnega šefa in evropskega projekta poglabljanja finančne in bančne krize. Napisal je knjigo Globalni minotaver in s kolegi ekonomisti oblikoval predloge, kako bi lahko reformirali evrsko območje in ga postavili na bolj trajnostne in solidarne temelje. Varčevalni program, ki ga je Grčiji vsilila trojka – ECB, evropska komisija in Mednarodni denarni sklad (MDS) –, je za protipravnega v okvirih tedanjega evropskega prava razglasil evropski parlament. MDS pa je v zadnjem poročilu, ki je prišlo v javnost, priznal, kar Varufakis zatrjuje že leta: s sodelovanjem v zloglasni trojki MDS krši lastna pravila, saj so njihovi ekonomisti že zdavnaj ugotovili, da grški dolg v okviru sedanjega programa varčevanja, ki ga zahteva EU, ne bo mogel biti nikoli odplačan. Program, ki ga je trojka spisala za Grčijo, zaradi varčevalnih rezov gospodarstvo krči hitreje, kot bi se lahko zmanjševal dolg.
Janis Varufakis je vstopil na grško politično sceno na prošnjo Aleksisa Ciprasa. Na njegovo prošnjo tudi odstopa. A če Cipras noče, da ga doleti usoda Jorgosa Papandreua, bo Varufakisa zadržal v svoji najožji ekipi. Politični voditelji, ki diktirajo politiko EU, niso bili verjetno še nikoli tako trdno odločeni: Grkinjam in Grkom je treba dati lekcijo, saj jih tisto, kar so že izkusili, očitno še ni izučilo. Varufakis je bil pred tem nepremostljiva ovira. »Sovraštvo grških upnikov bom nosil s ponosom!« je dejal ob slovesu.
