Zeleni vrt, na katerem so po ekoloških principih in na temeljih permakulture dijaki prvič zasejali začimbe, dišavnice in vrtnine ter posadili jagodičevje in nekaj okrasnih rastlin, je plod odličnega sodelovanja med izobraževalno ustanovo in v zeleno prihodnost usmerjenih podjetij, krajinskih arhitektov in posameznikov, ki so podprli izvedbo tega pilotnega projekta, ki ga v programu Ekošola izvajajo na tej ljubljanski gimnaziji.
V neposrednem stiku z naravo
Dijaki lahko v neposrednem stiku z naravo spoznavajo pomen samooskrbe, opazujejo rastline in spremljajo njihovo rast ter se poučujejo o tem, kako se pravilno in v sozvočju zaseje ali posadi rastlinske sosede. Na šolskem vrtu so skalila pretežno avtohtona slovenska semena, s katerimi so želeli opozoriti tudi na uspešno lokalno preskrbo. Ker so pridobili kar nekaj izkušenj in so veseli rezultatov, v prihodnosti načrtujejo še vrt na zgornji, precej razsežnejši terasi.
Profesorica biologije Darja Silan, ki je tudi koordinatorica za srednje šole v programu Ekošola, je z idejo o šolskem vrtu na terasi, navdušila tako dijake kot vodstvo šole in sodelavce: »Ko sem v roke dobila knjigo Ivana Esenka Vrt, učilnica življenja, sem vedela, da nam lahko uspe. A od ideje do realizacije je kar dolga pot. Naša terasa je sončna, zato nas je skrbelo, kako bi uredili problem zalivanja rastlin, saj se je nekaj poskusov zasaditev v preteklosti klavrno končalo. Potem pa se je zgodilo. Konec septembra lani smo na letni konferenci programa Ekošola izvedeli za slovensko inovacijo – Zelene kocke Urbanscape, ki nam jih je predstavilo škofjeloško podjetje Knauf Insulation.«
Manj zalivanja in boljša rast
»Te zelene kocke, ki so vmešane v zemljo in ji dajejo večjo zračnost, so izjemno vpojne, zato je treba vrt občutno manj zalivati, rastlinam pa zagotavljajo tudi boljšo rast. Že več let sta kot partnerja v program Ekošola vključeni tudi podjetji Semenarna Ljubljana in logaški Unicommerce z vrtnim orodjem Fiskars, tako da smo se hitro povezali in združili moči. Zasnovo ureditve terase so nam pripravili krajinski arhitekti Društva Pazi!park, tako da smo že sredi marca dobili končni ureditveni načrt. Lesarski mojster Uroš Centa je dijake vključil v izdelavo visokih in nizkih gred, s krajinskim arhitektom Luko Vidicem pa so iz odvečnih palet izdelali še dve priročni klopi.«
Pri vzpostavitvi šolskega vrta na terasi Šubičeve gimnazije se je soustvarjanje z dijaki zelo dobro obneslo, saj so bili vključeni v vse faze nastajanja, tako da so projekt takoj vzeli za svojega. Na petdeset kvadratnih metrov veliki terasi je s skupnim delom nastala učilnica na prostem, kjer bodo dijaki opazovali značilnosti rastlinskih vrst in v praksi spoznavali osnove vrtnarjenja.
Pester izbor rastlin
Zaradi izobraževalnega vidika o pestrosti rastlinstva je izbor rastlin na vrtu zelo raznolik, s posameznimi predstavniki so zastopane skoraj vse skupine zelenjadnic, ob njih pa tudi trajnice in lesnate rastline. Pri zasaditvi so upoštevali kombiniranje dobrih in slabih sosedov, da bodo rastline koristile ena drugi, pozabili pa niso niti na čebele, saj bodo te nekaj paše našle na medonosnih rastlinah. Čeprav gre za majhen prostor, so ga z dinamično razporeditvijo elementov naredili tudi igrivega, da bo profesorjem rabil kot privlačno okolje za učinkovito izobraževanje, v katerem bodo dijaki razvijali odgovornost medsebojnega sodelovanja in spoštovanja do narave. (sč)
