Strehe, zaščitene z rastjem, so danes vse pogostejše. Začelo se je s slavnimi Semiramidinimi vrtovi in z rastlinami okrašenimi strehami vil v antičnem Rimu, starodavnimi islandskimi hišami in njim podobnimi v Kanadi. Dobrobiti strešnega rastlinja so bile poznane številnim narodom. Za najjasnejšo revitalizacijo teh tendenc pa je zaslužen arhitekt Friedrich Hundertwasser, ki je večkrat poudaril, da bi vse stavbe pod nebom morale biti povezane z naravo. Tako bi tudi v mestih lahko dihali kot v gozdu.
Urbano poljedelstvo
Kar je Hundertwasser izrazil z umetniškim besednjakom, je sodobna arhitektura definirala z jasnimi rešitvami. Po eni izmed definicij je zelena streha vsak z rastlinjem nasajen prostor, ki je postavljen na odprtem in je dvignjen od tal s pomočjo gradbene ali druge strukture. Takšne površine delimo na ekstenzivne in intenzivne, njihova zasaditev pa je lahko organska ali anorganska.
Ekstenzivne strehe imajo plitko nasajeno rastlinje, zemlja je slabše kakovosti, zato lahko na njih nasadimo le omejene vrste rastlin. Intenzivne strehe pa vsebujejo kvalitetno zemljo in omogočajo globlje zasaditve rastlin. V zadnjem času se med akademskimi krogi intenzivno izvajajo tudi poskusi, povezani z urbanim poljedelstvom, ki je vezano na proizvodnjo zelenjave, kot so krompir, korenje, kumare, solata, zelo dobre rezultate pa daje tudi rožmarin. Znanstveniki pojasnjujejo, da onesnaženost zraka ne vpliva na rast rastlin, temveč je za to v prvi vrsti odvisna kvaliteta zemlje.
Za in proti
Pomanjkljivosti, povezane z zelenimi strehami, so praktično zanemarljive. Povezane so predvsem z relativno visokim začetnim finančnim vložkom, uporabo pesticidov za rast rastlin, pomanjkanjem strokovno podkovanih projektantov na tem področju in piscev tovrstne literature ter zadrževanjem nezaželenih živalskih vrst na strehah. Prednosti, ki jih zelene strehe prinašajo, pa bi lahko v globalnem smislu izboljšale bivanje na našem planetu.
Z rastlinjem nasajene strehe bi lahko odigrale eno ključnih vlog v trajnostnem razvoju urbanih okolij, zlasti pri zmanjševanju posledic globalnega segrevanja in izpustov škodljivih emisij ogljikovega dioksida. Z upočasnjevanjem odtekanja deževnice delujejo zelene strehe kot naravni hladilni sistem, srkajo ogljikov dioksid, industrijske prašne delce, z zadrževanjem viška odtočne vode zmanjšujejo stroške vzdrževanja velikih kanalizacijskih sistemov, absorbirajo presežke sončnega, betonskega in asfaltnega sevanja…
Takšne strehe imajo daljšo življenjsko dobo
Vsi pomembnejši proizvajalci na tem področju poudarjajo, da ima z zelenjem nadgrajena streha kar za 15 do 20 let daljši rok trajanja od konvencionalnih ravnih krovov. Vodoneprepustne pa naj bi ostale kar 40 let. Kljub 20-odstotnemu večjemu začetnemu finančnemu vložku je zeleni krov najboljša rešitev, saj temperatura na površini strehe ni nikdar višja kot 25 stopinj Celzija. Zato prihranimo tudi pri stroških energije, ki so povezani z ohlajanjem hiše v vročih mesecih.
Odlični izolatorji hrupa
Zelene strehe pa so tudi odlični izolatorji hrupa. Glede na debelino in vrsto krovnih slojev lahko hrup v notranjih prostorih hiše z zelenim ostrešjem zmanjšamo tudi do 40 decibelov. Strokovnjaki zato priporočajo uporabo le-teh na letališčih, v tovarnah, velikih garažnih hišah, bolnišnicah, šolah, otroških vrtcih, trgovskih centrih oziroma na vseh lokacijah in v njihovi okolici, kjer sta tišina in temperaturno ravnotežje eni izmed glavnih zahtev. V Nemčiji, vodilni državi na področju strešne hortikulture, je to že splošno sprejet način razmišljanja.
