»To je zelo posebna in pomembna zmaga za mojo ekipo in zame. Je prva v Evropi, odkar smo v razredu profesional. Je zelo težko prigarana, zahtevna trasa, težko si jo je bilo izboriti med najboljšimi italijanskimi ekipami. Imel sem dobro taktiko, da sem se postavil za vlak ekipe Southeast in v zadnjih metrih mi je uspelo priti mimo Ponzija in Parranella,« je mali sprinter Paolo De Negri, član ekipe Nippo – Vini Fantini, v Kočevju proslavljal veliko zmago.
Kolesar iz La Spezie je zadnje metre švignil mimo rojakov in tako opravičil sloves someščana in legende Gira Alessandra Petacchija. »Nisem Petacchi. On je mnogo hitrejši. Dober sem le v tem, da se bolje peljem na klanec in le med tistimi sem hiter,« se je podobnosti z Ale-Jetom branil De Negri. Bil je na čelu italijanske falange, 45 jih vozi na slovenskem touru, ki je prikrojila dan po svojem okusu. V Kočevju so imeli popolno prevlado, zdelo se je kot njihovo državno prvenstvo, za katerega se večina pripravlja. Simone Ponzi, junak Novega mesta 2012 in VN Kranja 2011, poraza ni mogel hitro preboleti. »Dobil sem trde noge. Ni šlo,« je sklonjene glave otožno pripomnil Ponzi.
Dan med Škofjo Loko in Kočevjem z izletom čez del Bele krajine mimo Kolpe ni prinesel nobenih preobratov. Vsi nosilci prestižnih majic so majice obdržali, kar se redko zgodi, le modro hribolazca je dodatno oblekel Mauro Finetto (SouthEast). V rumeni je še naprej Rus Artem Ovečkin (RusVelo). »Da sem obdržal rumeno majico, gre predvsem zasluga ekipi. Naredili so veliko dela. Da bo uspelo še en dan, pa ne verjamem,« je pripomnil Ovečkin, ki je na obkolpski Vršič sicer že malce zaostal za skupino, a ga je ekipa s pomočjo sestrske Katjuše vrnila v vodilno skupino. Najboljši sprinter v rdeči je še naprej Salvatore Puccio (Sky) in v beli majici Marko Pavlič (Radenska).
Pavlič je z odliko opravil nalogo in zadržal belo majico, kar je bila glavna naloga mlade ljubljanske zasedbe. Bil je edini rogovec, ki je zmogel ritem zmagovite skupine 55 kolesarjev. »Ni bilo lahko. Na Strmo Reber je bil ritem zelo visok, za kar je poskrbela predvsem ekipa Androni Giocatolli. Ekipa RusVelo je dostojno branila rumeno majico, čeprav je imel Ovečkin nekaj težav, a so ga v zavetrju hitro pripeljali nazaj v skupino. Tudi veliko padcev je bilo,« je dan opisal kolesar iz Lenarta v Slovenskih Goricah. Kako rutinirano dolgočasna je bila etapa, pove tudi njegova izjava, da se razen njegovega izgubljenega dežnega jopiča ni zgodilo nič posebnega. Pavlič je šele letos stopil iz sence ljubljanske zasedbe. Pretekla leta je garal v vlogi pomočnika Janu Polancu in Luku Piberniku. Za belo majico ima še tri tekmece, ob Rusih Niča in Arslanova še Domna Novaka (Adria Mobil).
Izmed velikih favoritov nihče ni poskušal z akcijo. Zatišje pred viharjem. V vodilni skupini so ostali vsi favoriti za skupno zmago od samozavestnega Primoža Rogliča do zbranega Radoslava Rogine (kot sedmi najboljši za Italijani v Kočevju), sproščenega Jana Polanca, zamišljenega Janija Brajkoviča in zimzelenega Jureta Golčerja. »Etapa res ni bila nič posebnega. Na klance smo peljali razmeroma počasi. Brez napadov, enakomeren ritem. Veliko je bilo padcev. Spusti v dežju so bili nevarni. Kot sem videl, se noge lepo vrtijo Basku iz Skya Mikelu Nieveu, pa Primožu Rogliču in Radu Rogini. Dobro gredo na klanec, kar pa se je vedelo že prej,« je opisal Jure Golčer.
Če za nedeljsko etapo Rogaška Slatina–Novo mesto (165 km) kljub ovinku s klanci čez Budno vas in Trebelno nad Mokronogom nihče ne obeta drugega kot sprinterski zaključek na Glavnem trgu s prvim favoritom za etapno zmago Markom Kumpom, pa bo današnja etapa nemara odločilna. Na 178 kilometrov dolgi trasi od prekmurskega Dobrovnika do pohorskega turističnega centra Trije kralji (1189 m), ki je bil cilj etape že lani, bo peklensko zahtevnih zadnjih 80 kilometrov. Pred dolgim zaključnim vzponom (17 km, 900 metrov višinske razlike) so za ogrevanje še trije krajši vzponi na Zgornje Prebukovje in Veliko Tinje. Skupaj je v zadnjih 80 kilometrih kar 2800 metrov višinske razlike. Zahtevnost, ki je podobna tudi težjim na Giru, kar iz prve noge ve Jan Polanc. »Do Kočevja še bilo prave selekcije in ritma visoke intenzivnosti. Le nekako do selekcije dvajseterice je prišlo, nič več. Ko bo šlo na polno, bomo šele videli. Sam bi lahko rekel, da se počutim bolje kot kot lani, kaj pa to pomeni, pa bom šele videl. Z Ulissijem pa tudi še nismo ničesar rekli glede prioritet v ekipi,« je bil negotov v napovedi slovenski junak Gira, drugi na slovenskem touru leta 2013.
