Novice za ljubitelje nutelle, priljubljenega čokoladno-lešnikovega namaza, in drugih slaščic, izdelanih iz lešnikov, so vse slabše: letos bo že drugič zapored letina v Turčiji, ki pridela 70 odstotkov vseh lešnikov, slaba. Tako je njihova cena v zadnjem mesecu poskočila za osem, v zadnjem letu pa že za 66 odstotkov. Tudi letos jo je zagodlo vreme, saj je konec marca in aprila zmrzal uničila velik del cvetov lesk. Lani sta zmrzal in toča marca tako poškodovali cvetove, da je bila letina septembra za tretjino manjša od pričakovane. Za devet odstotkov pa se je na svetovnem trgu v zadnjem letu dvignila še cena kakava.
Prevzem pridelovalca lešnikov
Podražitev lešnikov bi se morala še posebno poznati pri ceni nutelle in pralinejev ferrero rocher, saj za njihovo izdelavo porabijo kar četrtino vse svetovne proizvodnje teh plodov. Vsekakor jim v slavnem italijanskem podjetju Ferrero niti na kraj pameti ne pade, da bi zaradi pomanjkanja lešnikov spreminjali sestavine in recept za oba znamenita izdelka. Prav tako v Albi na severozahodu Italije, kjer je sedež Ferrera, zavračajo možnost, da bi zmanjšali proizvodnjo nutelle in pralinejev ferrero rocher.
Še več, njihova cena naj ne bi tako zelo poskočila. Ferrero je namreč deloma zavarovan pred nihanjem cen lešnikov na svetovnem trgu, saj ima velike zaloge teh plodov, tudi zato, ker je lani kupil turško podjetje Oltan, ki pridela četrtino vseh lešnikov na svetu in tretjino vseh v Turčiji. Tako cena nutelle in ferrero rocherja kljub velikemu povišanju cene lešnikov na svetovnem trgu ni tako zelo poskočila.
Drugi proizvajalci izdelkov na osnovi lešnikov imajo večje težave, saj nimajo takšnih zalog. Tako uporabljajo cenejše vrste teh plodov, velikokrat tudi lešnikovo kremo ali lešnike, ki so že zdrobljeni in so običajno cenejši od celih.
Dolgotrajno razvijanje nutelle
Lani je minilo 50 let od začetka proizvodnje nutelle. Skoraj dvajset let je trajalo, preden je leta 1964 postala to, kar je danes, in dobila svoje ime. Pri razvijanju nutelle je bilo odločilno, da po drugi svetovni vojni ni bilo veliko kakava in so ga zato poskušali v čokoladi deloma nadomestiti z lešniki, ki jih je bilo v Piemontu na severozahodu Italije na pretek. Osnovna ideja Pietra Ferrera (1898–1949), slaščičarja iz Albe, je sicer bila, da bi s kremo na osnovi lešnikov pomagal v boju proti podhranjenosti otrok ob koncu vojne, ko je Evropo prizadela zadnja večja lakota. Prodaja se je izkazala za uspešno in že leta 1946 je odprl tovarno. A leta 1949 je umrl in na čelo podjetja je prišel njegov sin Michele (1925–2015). Ta si je nato prizadeval odpraviti glavno pomanjkljivost očetove superkreme: težko se je namazala na kruh. Šele po 15 letih eksperimentov in iskanj so v Albi prišli do skrivnostnega recepta nutelle, ki jo imajo Italijani za svoj veliki kulturni dosežek.
Danes vsako leto po vsem svetu 14 tovarn s skupno 30.000 delavci izdela 350.000 ton nutelle, ki je najbolj priljubljena v Franciji, kjer je pojedo več kot 100.000 ton na leto. Sicer se okus in recept v različnih delih sveta razlikujeta, v Nemčiji sta na primer malce drugačna kot v Franciji in Italiji.
Socialni kapitalizem
Ferrerova prodaja doseže osem milijard evrov na leto, poleg nutelle veliko prinesejo tudi ferrero rocher, mon chéri, kinder in tic tac. Od vsega tega ima veliko tudi mesto Alba z 32.000 prebivalci, saj so povprečne plače tam zelo visoke, Ferrero pa financira vrtce, športne in kulturne prireditve, na visoki ravni je tudi zdravstvo, ki je prav tako brezplačno. Poleg vsega tega lahko prebivalci Albe po zelo ugodni ceni uporabljajo elektriko iz elektrarne v lasti Ferrera. »To ni podjetje, ampak oaza sreče,« je lani dejal Paolo Fulci, predsednik uprave Ferrera. »V 70 letih nismo imeli niti enega dne stavke.« Pri vsem tem je imel pomembno vlogo Michele Ferrero, ki je umrl februarja letos. Leta 2009 je sinovoma preprečil, da bi kupila britanskega proizvajalca slaščic Cadbury in vstopila na borzo. Skratka, ni hotel, da bi o podjetju odločali delničarji, ki bi zahtevali čedalje večji dobiček, kar bi lahko ogrozilo blagostanje v Albi.
