Ustava namreč varuje oboje in ustavni sodniki so pred nekaj meseci razveljavili sodbo, po kateri bi morala Ana Lapuh plačati Jakliču 6000 evrov z zamudnimi obrestmi, se opravičiti in nehati pisati o njem. Jaklič in Vzajemna sta se takrat za tožbo odločila, ker je Lapuhova v svoji knjigi med drugim navedla, da je Jaklič »brezobzirna baraba«, da »drugačen kot pokvarjen ne more biti«, da se »bojda ukvarja s črno magijo«, da »Marko - Čarko zelo rad grozi in počne vragolije«, da je »grozil predsednikom vlade« in podobno.
Ustavni sodniki bolj naklonjeni svobodi izražanja
Jakliču je s tožbo uspelo na prvostopenjskem in višjem sodišču. Sodniki so se strinjali, da je šlo pri pisanju Lapuhove za namen zaničevanja oziroma za osebni napad in poskus ponižanja in očrnitve ter da je pisala nepreverjene informacije. Sodišče je na prvi stopnji ocenilo, da »gre v konkretnem primeru zgolj za zlorabo osebnostnih pravic tožnika s ciljem želje po dobičku, tako ravnanje pa se ne more subsumirati pod pravico do svobodnega izražanja mnenja«. S tem so se strinjali tudi na višjem sodišču, kjer so v sodbi zapisali, da je Lapuhova »presegla meje svojega abstraktnega upravičenja oziroma pravice do svobode izražanja oziroma posegla v tožnikove osebnostne pravice, zato je podana njena odškodninska odgovornost«.
Ustavni sodniki so imeli drugačno mnenje in so v svoji odločbi poudarili pomembnost svobode izražanja v demokratičnih družbah. Ocenili so, da v sodbah ni ustreznih in zadostnih razlogov za stališče, da naj bi pritožnica zlorabila pravico do svobode izražanja izključno za žalitev oziroma sramotitev tožnika. Zato ji je bila kršena pravica svobode izražanja. »Okoliščine konkretnega primera sodišču nalagajo dolžnost tehtanja med človekovimi pravicami v koliziji. Pri ponovnem odločanju bo tako moralo sodišče opraviti tehtanje med pritožničino pravico do svobode izražanja ter pravico tožnika do varstva časti in dobrega imena,« so zapisali ustavni sodniki in primer poslali na ljubljansko okrožno sodišče.
Zaradi neaktualnosti pripravljen umakniti tožbo
Sodnica Vera Gams Premerl je zato morala prejšnji teden razpisati narok, na katerega Lapuhove in Jakliča ni bilo, vendar bosta oba dobila 15 dni časa, da se dogovorita o smiselnosti ponovnega razsojanja. Odvetnik Rok Šonc je na naroku pojasnil, da je Jaklič pripravljen umakniti tožbo, če se obe strani zavežeta, da poravnata lastne sodne stroške. Od izida sporne knjige je namreč minilo že skoraj deset let, tako da spor za Jakliča ni več aktualen, prav tako pa mu v času, ko je bila sodba pravnomočna, niti ni uspelo izterjati prisojene mu odškodnine. Bi se pa morali obe strani v primeru poravnave zavezati k molčečnosti.
Odvetniška kandidatka Lea Tomažič iz odvetniške pisarne Zidar - Klemenčič, ki zastopa Lapuhovo, se je strinjala s 15-dnevnim rokom, v katerem se bodo poskusili dogovoriti, čeprav Tomažičeva vztraja, da bi moralo sodišče presoditi v korist Lapuhove in svobode izražanja. Sodišče je pozvala tudi k čim hitrejši odločitvi, pri čemer se je sklicevala na mnenje dr. Dragana Terziča, izvedenca psihiatrične stroke, da sojenje izrazito negativno vpliva na psihično zdravje Lapuhove.
