Ivan Bilac sprva sploh ni mogel dojeti, o čem govori neznanec. Bil je tako zmeden, da je mislil celo, da je moški obrtnik, ki je prišel popraviti okna ali pa kaj drugega. Ko je končno razumel, da pred njim stoji človek, ki bo najbrž kupil njegov dom, je od šoka kar odrevenel.
Skoraj bi se od žalosti razjokal
»Čeprav sem moški in sem v življenju dal že marsikaj skozi, sem se takrat skoraj razjokal. Bil sem popolnoma zlomljen in obupan. Neznanec mi je rekel: »Najbrž bomo tole stanovanje kupili in ga nato prodali naprej. Vi boste lahko še naprej živeli tukaj, vendar ne za tako nizko najemnino. Če pa želite, lahko pozneje stanovanje odkupite.«
To pa za upokojenca, ki prejema 510 evrov pokojnine in mora živeti zelo skromno in preudarno, seveda ne pride v poštev. Doslej je za 39 kvadratnih metrov neprofitnega najemnega stanovanja plačeval 126 evrov. Marsikomu se bo takšna najemnina verjetno zdela nizka, toda Bilac, ki mora trikrat obrniti vsak evro, da sploh preživi, višje ne bi mogel plačevati. Na listu papirja ima zapisane vse najnujnejše mesečne izdatke, ki za trideset evrov presegajo njegovo pokojnino. Ker pa ima zelo razumevajoče in dobre sosede, ki ga večkrat povabijo k sebi na kosilo, se mu račun izide, tako da lahko vse položnice redno plačuje. »Samo za čistila mi ne ostane nič denarja, zato se včasih odrečem večerji in tako nekaj privarčujem. Težko je, vendar gre. Bil sem zadovoljen s svojim življenjem, čeprav imam zadnje čase resne zdravstvene težave. Ta zaplet s stanovanjem pa je vse obrnil na glavo.«
Upniki izgubljajo potrpljenje
Enosobno stanovanje, v katerem živi Bilac, je bilo nekdaj last podjetja Bor, ki je šlo leta 1993 v stečaj. Tisto, kar je še ostalo, je kupil Paron, ki pa se je prav tako znašel v hudih finančnih težavah. Pred tremi leti je bila v podjetju potrjena prisilna poravnava, vendar obeti niso dobri. Paron je še vedno dolžan številnim upnikom, ki izgubljajo potrpljenje in se drug za drugim odločajo za izvršbo. Predsednik okrajnega sodišča v Celju sodnik Darko Belak nam je potrdil, da na njihovem izvršilnem oddelku zoper Paron poteka več postopkov za prodajo nepremičnin.
Poleg stanovanja, v katerem živi Ivan Bilac in je že bilo prodano, bodo na javni dražbi novega lastnika iskali tudi za industrijski kompleks in za še eno stanovanje, v katerem prav tako živijo najemniki, ki so zelo zaskrbljeni. Tako kot naš sogovornik tudi oni niso vedeli, da lahko dobijo drugega najemodajalca. Iz Parona jih namreč nihče ni obvestil, da se zaradi dolgov nepremičnine podjetja prodajajo na dražbi. Najemnike, ki imajo sklenjene pogodbe za nedoločen čas, bi namreč vodstvo podjetja lahko obvestilo o prodaji tudi zato, da bi lahko izkoristili predkupno pravico, ki jo imajo po stanovanjskem zakonu.
»Najbolj jim zamerim, da mi niso povedali, kaj se dogaja. Človeško bi bilo, da bi me iz Parona ali sodišča obvestili o javni dražbi, ne pa da sem moral resnico izvedeti na tak način,« pravi Ivan Bilac. Toda na sodišču pojasnjujejo, da najemne pogodbe za nedoločen čas niso bile vknjižene v zemljiški knjigi.
Sodišče ga ni bilo dolžno obvestiti
Po besedah sodnika Belaka mora sodišče po zakonu o izvršbi in zavarovanju odredbo o prodaji vročiti strankam, osebam, ki imajo vknjiženo predkupno oziroma odkupno pravico, in pristojnemu upravnemu organu. Sodišče mora seveda odredbo o prodaji razglasiti tudi na sodni deski in na svoji spletni strani, vendar takšna obvestila običajno spremljajo samo tisti, ki jih zanimajo poceni nakupi nepremičnin. Sodišče s podatki o najemnikih ne razpolaga, saj gre za najemne pogodbe, ki jih je sklenil dolžnik kot lastnik stanovanj zunaj izvršilnega postopka. To torej pomeni, da odredbe o prodaji najemnikom ni moglo vročiti oziroma da tega tudi ni bilo dolžno storiti.
Ivanu Bilacu je direktor Parona Nedeljko Gregorič poslal obvestilo o prodaji šele dan po javni dražbi. Sporočil mu je, da je bilo stanovanje prodano za 25.970 evrov, kolikor je znašala izklicna cena. Dražitelji so bili štirje, vendar se je za nakup odločil samo U. Š. z Ljubečne. V mesecu dni mora poplačati kupnino, potem pa bo postal uradni lastnik stanovanja v petem nadstropju bloka v Poženelovi ulici.
Kaj bo takrat storil, je nemogoče napovedati, zato je Bilac na trnih. Kljub temu da tudi predsednik okrajnega sodišča v Celju Darko Belak pravi, da najemno oziroma zakupno razmerje ne preneha avtomatično s prodajo stvari, ki je predmet najema, je upokojenec izgubil veselje do življenje in razmišlja samo še o tem, ali bi lahko ostal v svojem domu, ki mu je z leti priraslo k srcu. »Vedno sem bil ponosen, da sem kljub skromni pokojnini redno plačeval vse položnice in da nisem nikomur nič dolžen. Kako bo zdaj, ne vem. Če me bodo izselili ali če bodo povišali najemnino, potem je bolje, da me odnesejo kar na pokopališče,« pravi obupano Bilac, ki bo v prihodnjih dneh na sodišču zaprosil za brezplačno pravno pomoč.
