Globoke korenine cvička
Cviček so kot posebneža med vini Dolenjci zakonsko zaščitili v začetku 21. stoletja in od takrat je iz nekoč po krivem precej zaničevanega vinarskega produkta skoraj čez noč postal poleg refoška najbolj prodajano vino pri nas. Na Dolenjskem so ga častili že pred tem in v njegovo čast prirejali posebne, večdnevne družabne dogodke. Te dni tako poteka že 43. teden cvička.
Pomemben dogodek se je odvijal v četrtek zvečer v viteški dvorani gradu Brežice, kjer je Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru v sodelovanju z Zvezo društev vinogradnikov Dolenjske in Društvom vinogradnikov Kostanjevica na Krki ter ob podpori občine Kostanjevica na Krki organizirala akademijo cvičkovega turizma, imenovano Globoke korenine cvička. Vsebino akademije s povzetimi razpravami strokovnjakov s področij turizma, vinarstva in kulinarike so predstavili v več kot 200 strani obsegajoči monografiji. Ob pomoči soustvarjalcev jo je uredila prva cvičkova princesa Lea-Marija Colarič Jakše, danes predavateljica na brežiški fakulteti za turizem in od nedavnega doktorica znanosti s področja turizma.
Kot aperitiv boljši od žganja
Akademije so se udeležili dolenjski vinogradniki in drugi častilci kulture pitja, dekan fakultete Božidar Veljković pa je v svojem nagovoru dejal, da so se zanjo odločili, ker gre za pomemben dogodek in ker se regiji ponuja priložnost, da cviček, kot tu rojena posebnost, postane gibalo razvoja. S posebno pozornostjo so zbrani spremljali nastop vinskega publicista, someljeja in degustatorja Jožeta Rozmana in njegov prikaz »dokazanih dejstev«, da cviček ni le spremljevalna pijača kmečkih malic, temveč da je (v peneči obliki) uporaben kot aperitiv, kot primerno vino k različnim glavnim jedem in da se celo lahko prileže k sladici.
Program akademije je povezovala Lea-Marija Colarič Jakše, ki je še vedno dejavna pri oznanjanju vrednot tega dolenjskega posebneža in velja za nekakšen vzor naslednicam. »Vse to počnem z dobro voljo,« pravi Colarič-Jakšetova, ki jo motijo negativni toni pri omenjanju vin v kritični javnosti. »Vino je naš starodavni pridelek in obenem turistični proizvod, ki ga lahko spremljajo zanimive in čudovite zgodbe. Vino je danes stvar prestiža in naše preteklosti. Ni prav, da med ljudmi predstavlja sinonim za opijanje. Prijetne pogovore v družbi je mogoče opraviti tudi ob enem samem kozarčku,« pravi.
Ni tako kisel, kot se zdi
Zanimivo je, da znano zbadljivko o kislosti cvička, ki pravi, da se mora njegov pivec ponoči med spanjem večkrat obrniti, da mu kislina ne bi prežrla želodca, največkrat povedo Dolenjci sami. Danes 84-letni Ivan Pungerčar iz društva vinogradnikov Malkovec v sevniški občini se dobro spominja, kako je v mlajših letih ljubljanske gostilničarje prepričeval, da cviček vendarle ni tako kisel, kot se govori, in naj ga vendarle izberejo v svojo ponudbo. Pungerčarju so predlani podelili naziv ambasadorja cvička.
