Šest ur pred začetkom včerajšnje tekme, ki si jo je v živo ogledal s tribune VIP, je novi selektor Veselin Vujović objavil imena 21 igralcev, ki jih bo 4. junija povabil na priprave za kvalifikacijski tekmi s Slovaško (10. junij) in Latvijo (13. junij) za EP 2016. Uradni napovedovalec njegovega obiska ni javno oznanil, zaradi česar Črnogorec s strani celjskih navijačev ni doživel zelo verjetnega glasnega in dolgega aplavza ter skandiranja »Vujo, Vujo!«. A bi si ga zaslužil, delno tudi zato, ker je na svoj seznam uvrstil kar šest igralcev domačega kluba, med njimi tudi debitanta Miho Zarabca, ki pri Borisu Deniču ni dobil priložnosti. Manj razlogov za dobro voljo zaradi Vujovićevega seznama so imeli velenjski navijači, kajti med 21 izbranci ni bilo niti enega igralca njihovega kluba.
V prvih petnajstih minutah tekme (Zdravljico je ponovno zapel otroški pevski zbor, medtem ko himne v Velenju ni bilo) niti Matevž Skok niti Benjamin Burić nista zbrala nobene obrambe, dvoboj pa je potekal povsem enako kot v torek v Rdeči dvorani. Velenjčani (brez Marka Dujmoviča, a z Luko Dobelškom) so iztržili le dve začetni izenačenji, Celjani pa so povedli z 8:4. V nadaljevanju se je scenarij malce spremenil – namesto petih zadetkov prednosti v prvem polčasu, ki so jo imeli v Velenju, je včeraj rekordna razlika v tem delu igre znašala šest zadetkov. Največ zaslug za to je imel Zarabec (zanj Vujović pravi, da je rokometna pošast, a v pozitivnem smislu), ki je do odhoda na odmor dosegel sedem golov ob le enem zgrešenem strelu in ob tem odlično vodil igro.
A visoko vodstvo je uspavalo pivovarje, ki so v devetih minutah drugega polčasa dosegli le en gol. Velenjčani, ki na treh finalnih tekmah v 180 minutah igre niso niti enkrat vodili, so se dvakrat nevarno približali na dva gola zaostanka. Toda njihove sanje o popolnem preobratu in morebitni četrti tekmi jutri v domači Rdeči dvorani so se hitro razblinile. Celjani so sredi polčasa izenačili rekordnih šest zadetkov prednosti (25:19). S tribun se je slišalo skandiranje »Celje je šampion!« in jasno je bilo, da bodo po 18 letih ponovili popolno sezono 1996/97 – brez izgubljene točke v ligi in dvojna lovorika (letos trojna, še superpokal). Še več, 19. naslov so potrdili z rokometnim abrahamom, kajti včerajšnja zmaga je bila že 50. zapored na slovenski sceni.
»Enostavno nepremagljivi« je pisalo na majicah, ki so jih igralci in strokovno vodstvo domačega kluba oblekli po zadnjem znaku sirene. Trener Branko Tamše, ki je osvojil že četrti zaporedni naslov prvaka in dobil 15. sosedski derbi zapored, se je znašel na ramenih igralcev, od hčerke Neže pa je za nagrado dobil poljubček. »Za nami je neverjetna sezona, ne najdem pravih besed, s katerimi bi jo opisal. Fenomenalna sezona, ki jo bo zelo težko oziroma skoraj nemogoče ponoviti. Pred sezono je bila zame favorit ekipa Gorenja, a se je sanjsko izšlo. Zdaj nas zapuščajo Slišković, Skok in Miklavčič, zato bomo morali znova začeti našo zgodbo,« je ocenil Branko Tamše.
Precej bolj razočaran je bil igralec Gorenja Mario Šoštarič. »Borili smo se, na treh tekmah smo pokazali dve dobri predstavi, a žal to ni bilo dovolj niti za eno zmago. Pred sezono smo napovedovali dvojno domačo lovoriko, na koncu nismo osvojili nobene, zato smo razočarani. Upam, da bomo v naslednji sezoni uspešnejši. Srčno si želim, da z Gorenjem končno osvojim kakšen naslov,« je priznal Mario Šoštarič. Bolj zadovoljni so bili navijači obeh klubov, kajti po podelitvi pokalov in kolajn je pokrovitelj domačega kluba na parketu Zlatoroga brezplačno delil pivo.
