Pomoč migrantom v EU: Slovenija se pripravlja na sedemsto beguncev

Države se bodo še pogajale

Številke je (za zdaj v obliki predloga) včeraj objavila evropska komisija, ki namerava s posebnim sistemom distribucijskih kvot prosilce za azil pravičneje porazdeliti med evropske države. Nemčija naj bi pri tem denimo sprejela skupno približno 13.000 beguncev, več tisoč prosilcev za azil pa naj bi pripadlo tudi Franciji, Španiji, Poljski. Evropska komisija je pri izračunavanju kvot poleg velikosti držav upoštevala še BDP, število dosedanjih prošenj za azil v posameznih državah in stopnjo brezposelnosti. S predlaganim sistemom kvot naj bi po Evropi razselili skupno 40.000 prosilcev za azil iz Italije in Grčije ter še 20.000 beguncev z ogroženih območij zunaj EU. Ker gre za predlog, se utegnejo številke še spreminjati, saj se bodo morale države na koncu z distribucijskimi kvotami strinjati. Slovensko ministrstvo za notranje zadeve včeraj predloga evropske komisije ni komentiralo. »Dokumente bomo temeljito preučili in pripravili ustrezna stališča, ki bodo temeljila na upoštevanju zmožnosti in kapacitet naše države, kot tudi ohranjanju ravni notranje varnosti države,« so sporočili.

Franci Zlatar, vodja programa Migracije pri Slovenski filantropiji, ocenjuje, da ob ustreznih pripravah skupno sedemsto beguncev za Slovenijo ne bi smelo biti prevelika obremenitev. »Vsekakor bo treba skrbno pretehtati, kam jih nastaniti in kako poskrbeti za njihovo integracijo v lokalno okolje,« pravi Zlatar.

Leta 2014 je v Sloveniji mednarodno zaščito dobilo približno štirideset oseb. Če bo obveljal predlog komisije – in ker naj bi bili priseljeni prosilci takšni, da bodo zaščito skoraj zagotovo dobili – bo to za Slovenijo pomenilo približno desetkrat večje število odobrenih statusov begunca na leto. Izvedeli smo, da naj bi prosilce sprejemali postopoma – približno sto vsake tri mesece. Komisija predlaga, da bi države sprejemale zgolj tiste, ki v Italijo in Grčijo prihajajo po letošnjem 15. aprilu, torej takšni, ki se tam še niso ustalili. Prosilci se bodo na odločbo o premestitvi – če denimo ne bi hoteli biti nastanjeni v Sloveniji – lahko uradno pritožili. Pri presoji bodo morale oblasti upoštevati tudi, ali in kje imajo prosilci morebitne sorodnike.

Vojaška akcija v Sredozemlju

Italija in Grčija bosta razbremenjeni, ker je v obeh državah leta 2014 najbolj naraslo število zabeleženih nezakonitih prestopov meje. Večina jih je doslej na evropska tla prvič stopila prav tam. Res pa je tudi, da večina migrantov vstopi in potuje po EU, ne da bi jih oblasti zabeležile. Razkrijejo se denimo šele v ciljni državi oziroma takrat, ko jih odkrijejo. Zato so dejanska razmerja med državami nekoliko drugačna. Po razmerju med prosilci za azil in številom prebivalcev sta denimo, po dostopnih podatkih, najbolj obremenjeni Švedska in Madžarska.

Evropska unija vzporedno s sistemom distribucijskih kvot načrtuje tudi zajezitev migrantskih tokov in vojaško akcijo proti tihotapcem v Sredozemskem morju. Pri tem je najspornejše načrtovanje vojaškega posredovanja, s katerim naj bi uničili čolne, ki jih uporabljajo tihotapci iz Libije. Docentka za mednarodno pravo dr. Vasilka Sancin z ljubljanske pravne fakultete opozarja, da bo EU za vojaško akcijo v libijskih vodah potrebovala bodisi avtorizacijo varnostnega sveta Združenih narodov bodisi povabilo libijskih oblasti: »Na odprtem morju in v drugih morskih prostorih, ki niso pod suverenostjo obalnih držav, pa veljajo pravila konvencije ZN o pomorskem mednarodnem pravu in drugih uporabljivih konvencij, ki omogočajo državam pregon in zahtevajo sodelovanje pri preganjanju tihotapljenja migrantov,« opozarja Sancinova. »Sicer pa menim, da bi morala EU bolj kot o vojaških operacijah razmišljati, kako pripomoči k zagotavljanju takšnih razmer, predvsem v afriških državah, da bodo ljudje lahko ostali v svojih državah. Čeprav za to EU že namenja ogromno sredstev, je treba še bolj razmisliti, kakšen je strošek vseh ukrepov in programov, ki jih pripravlja EU za reševanje migrantskega vprašanja, ko ti ljudje že prispejo v EU, in kaj vse bi lahko storili s tem denarjem v afriških državah.«

Nastanili bi jih v azilni dom in nekatere druge objekte

Za preselitev znotraj EU naj bi v prihodnjih dveh letih namenili 240 milijonov evrov oziroma 6000 evrov na prosilca, ob tem pa še 50 milijonov za priselitev 20.000 beguncev iz tretjih držav. Vsaka država bo morala poskrbeti za nastanitev in integracijo oseb, kar bo prineslo nadaljnje stroške. V Sloveniji bi jih lahko nastanili v azilni dom in nekatere druge objekte notranjega ministrstva, smo izvedeli neuradno. Azilni dom v Ljubljani trenutno ni polno zaseden, vprašanje pa je, kako hitro bi se lahko prosilci v njem menjavali, saj potrjevanje njihovega statusa lahko traja tudi več mesecev. Nadalje bo treba poskrbeti za njihovo nastanitev v integracijski hiši ali zasebnih stanovanjih, jim pomagati pri učenju slovenskega jezika, iskanju zaposlitve in morebitnem šolanju otrok.

Dosedanje izkušnje z integracijo beguncev v Sloveniji kažejo, da se dobri nameni lahko tudi izjalovijo. Eden največjih problemov je, da begunci kljub mednarodno priznanemu statusu ranljivih oseb niso upravičeni do subvencioniranih stanovanj. Po naših informacijah naj bi zakonske spremembe na tem področju že načrtovali. Druga težava, ki jo omenjajo poznavalci področja, pa so postopki za združitev begunskih družin. Iz »neznanega vzroka« naj bi nekateri begunci morali čakati tudi do leto in pol na to, da lahko v Slovenijo pripeljejo svoje zakonske partnerje in otroke.

Ker so njihove družine večinoma v velikih težavah – kar je bil tudi vzrok za pot v Evropo – dolgotrajno nemočno čakanje beguncem povzroča dodatne travme.