Čeprav je Evropska unija po zadnji, aprilski tragediji, ko je v Sredozemskem morju med potjo proti boljšemu življenju umrlo vsaj 900 migrantov, okrepila financiranje evropske reševalne misije Triton, sta italijanska in francoska mornarica v minulih dneh izvedli največjo reševalno akcijo na morju. Daleč od svojih teritorialnih voda sta na odprtem morju in pred obalami Libije reševali afriške in arabske migrante, ki so tihotapcem za nevarno pot do »obljubljene dežele Evrope« plačali več tisoč evrov.
Projekcije za povečanje števila migrantov
Tihotapcem ljudi ob vsakem večjem prevozu čez Sredozemsko morje ostane v povprečju 80.000 evrov čistega dobička. Zaradi številnih obupanih Libijcev, Sircev, Eritrejcev, Somalcev in drugih, ki so kljub nevarni plovbi na zastarelih in mnogokrat slabo vzdrževanih čolnih pripravljeni tvegati plovbo proti Evropi, se jim letos ponovno obeta rekorden zaslužek. Posel s tihotapljenjem ljudi čez Sredozemsko morje naj bi po ocenah Mednarodne organizacije za migracije (IOM) znašal že osem milijard evrov na leto. Opisujejo ga kot posel nizkega tveganja in visokih dobičkov. Zaradi mirnega Sredozemskega morja spomladi italijanske oblasti pričakujejo, da se bo število migrantov letos krepko povečalo. Do konca leta naj bi po projekcijah notranjega ministrstva v Evropo pribežalo 200.000 ljudi, kar je 30.000 več kot lani.
A razlogi, zakaj se pričakuje povečan tok beguncev čez Sredozemsko morje, še zdaleč niso zgolj vremenski. V agenciji Združenih narodov za pomoč beguncem (UNHCR) opozarjajo, da je lani polovica vseh prispelih migrantov v Italijo izvirala iz Sirije in Eritreje. Ubežali so državljanski vojni ali preganjanju. Ker se te okoliščine niso spremenile, je mogoče pričakovati še več migrantov. Po njihovem mnenju bi se zato politika nadzorovanja meja EU morala vsaj začasno preoblikovati v reševanje ljudi. Prav to sedaj sicer poskušata početi italijanska in francoska mornarica. K nadaljevanju reševalnih operacij na morju jih pozivajo v IOM, saj bo v nasprotnem primeru pred obalami Evropske unije zaradi slabih tihotapskih čolnov umrlo še več migrantov.
Vse članice ne podpirajo sistema kvot
Če uradni Rim reševanje na odprtem morju vse bolj jemlje v svoje roke, pa se z vsemi migranti, ki prispejo v Italijo, vlada Mattea Renzija ne more soočati na lastno pest. Evropska komisija že pripravlja sistem kvot za razporeditev beguncev med članice EU, saj je po zdajšnjih pravilih za begunce odgovorna zgolj država prihoda. To pomeni, da pri sedanjih migracijskih trendih največje breme in odgovornost nosijo Italija, Grčija, Malta in Ciper. Po kakšnih kriterijih naj bi oblikovali nov kvotni sistem, še ni jasno.
Verjetno bodo upoštevali velikost posamezne države članice in njen BDP. Morda bodo k tem kriterijem kot dodatno utež dodali še stopnjo brezposelnosti in število že obstoječih etničnih manjšin v posamezni državi, kar naj bi bila predvsem želja nemške kanclerke Angele Merkel. Ker imajo v Nemčiji med vsemi državami članicami EU namreč največ prosilcev za azil na leto (lani jih je od 624.000 prosilcev v vsej EU za azil v Nemčiji zaprosila tretjina), si namreč prizadevajo preseljevanje beguncev po kvotah primerno uravnotežiti. Številne države članice so sicer do preseljevanja beguncev zelo zadržane. Največ zadržkov prihaja iz Velike Britanije, Češke in baltskih držav. Pretiranega navdušenja pa naj ne bi bilo niti na Portugalskem in v Španiji. Kvotni sistem sicer podpira avstrijski kancler Werner Faymann, a hkrati postavlja jasno ločnico sprejemljivih in nesprejemljivih ljudi. Po njegovem mnenju bi moral kvotni sistem veljati zgolj za prosilce azila in ubežnike pred konflikti, ne pa za ekonomske migrante.
Avstralski model za EU nesprejemljiv
Tudi ko bo evropska komisija čez dober teden dni predstavila svoj kvotni predlog, bo ta zaradi nasprotujočih si stališč držav članic verjetno še predmet pogajanj med posameznimi prestolnicami in Berlaymontom. Evropska unija se medtem začenja zavzemati za odobritev varnostnega sveta OZN za vojaške operacije zoper tihotapce na Sredozemskem morju. Z odobritvijo svetovne organizacije bi radi uničili tihotapske čolne, čeprav generalni sekretar ZN Ban Ki Moon svari pred tovrstno operacijo. Obstaja namreč bojazen, da bi migranti v vsakem primeru poskušali prepluti Sredozemsko morje, kar pa bi lahko vodilo do še večjega števila smrtnih žrtev.
Čeprav se bodo politična kopja še lep čas lomila glede vprašanja, kako učinkovito zajeziti dotok beguncev v Evropo, Evropska unija vsaj ne bo posnemala spornega avstralskega modela. Avstralski premier Tony Abbot je sicer namignil, da so se zanj zanimali Evropejci, ob čemer ni pojasnil, ali so bile to posamične evropske države ali evropska komisija. Uradna Canberra želi z agresivno varnostno politiko in javno kampanjo odvrniti afriške in azijske migrante, da bi poskušali z indonezijskih obal pripluti do Avstralije. V televizijskih in časopisnih oglasih jim sporoča, da v Avstraliji ne bodo dobrodošli. Z operacijo mornarice »Suverene meje« na odprtem morju prestreza čolne migrantov in jih vrača v Indonezijo. Revnima pacifiškima državama Nauru in Papua Nova Gvineja plačuje, da azilante zadržujeta v posebnih taboriščih, prav tako pa je z dvostranskimi sporazumi Kambodži in Papui Novi Gvineji namenila denar za trajno preselitev beguncev. Številne človekoljubne organizacije so prakse Abbotove vlade ocenile kot kršitve humanitarnega prava. »EU spoštuje načelo nevračanja beguncev (v države, kjer bi jim lahko grozil pregon, op. p.). Tega ne nameravamo spremeniti. Avstralski model nam zato ne more biti vzor,« je dejala tiskovna predstavnica evropske komisije Natasha Bertaud.
