Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je bila včeraj v varnostnem svetu na posebni misiji. Med članicami osrednjega organa OZN je iskala podporo za evropski načrt, po katerem bi tudi s pomočjo vojaških operacij na libijskih tleh poskušali zajeziti dotok migrantov po Sredozemlju. Po aprilski tragediji, ko jih je utonilo več kot 800, bi rada EU z napadi na čolne presekala donosen posel tihotapcev. Ker begunske krize EU ne razume zgolj kot humanitarno, temveč tudi kot varnostno, želi dovoljenje za uporabo sile. EU si prizadeva, da bi za operacije v ta namen pridobila tako soglasje varnostnega sveta kot tudi Libije. Oboje utegne postati misija nemogoče.
Rusija in Libija proti zamisli EU
»Ne bo nam uspelo, če bomo sami. Računamo na vašo podporo pri reševanju življenj in boju proti tihotapcem,« je dejala Mogherinijeva in pristavila, da je EU pripravljena na izjemne ukrepe. Zagotovila je, da nobenega migranta ne bodo proti njegovi volji poslali nazaj v domovino. Poleg generalnega sekretarja OZN Ban Ki Moona je dvome o učinkovitosti načrtov že izrazila Rusija, stalna članica varnostnega sveta. Moskva ne bo podprla uničenja čolnov, če tega ne bodo dovolile države, pod zastavami katerih plujejo te ladje. Po nekaterih interpretacijah posebna odobritev za uničenje čolnov po mednarodnem pravu sploh ni potrebna, če ta plovila plujejo brez zastave. Ali bo Moskva sprejetje resolucije za uporabo sile preprečila z vetom, ostaja nejasno.
»Obstaja kolektivna odgovornost za takojšnje ukrepanje,« je v varnostnem svetu poudaril posebni predstavnik ZN za migracije Peter Sutherland. Evropo in Afriko je pozval k oblikovanju skupne strategije. Kot prvo nalogo EU je opredelil misijo reševanja migrantov. Da je prav to prednostna naloga EU, je zatrdila tudi Mogherinijeva.
Če bi varnostni svet EU prižgal zeleno luč, bi evropske ladje za uničenje čolnov smele zapluti tudi v libijske vode, letala oziroma bojni helikopterji pa bi lahko kršili suverenost libijskega zračnega prostora. Sprva naj bi EU poskušala identificirati tihotapske čolne. A načrt je poln nejasnosti in pasti. »Četudi bodo doseženi določeni uspehi proti tihotapcem, tvegamo, da bodo ljudje ostali ujeti v državah, kjer nimajo dostopa do izobrazbe, zdravstvenega in socialnega sistema,« je opozoril Sutherland.
Na sodelovanje v operaciji je neuradno pripravljenih deset članic EU, pomoč Nata pa naj za zdaj ne bi bila načrtovana. Poveljstvo bi pripadlo Italiji, kamor se steka največ migrantov. Ker se zaradi takšnega posega obeta stopnjevanje državljanske vojne v Libiji, mednarodno priznana libijska vlada iz Bengazija tovrstnemu posegu nasprotuje. Stališče tamkajšnje administracije je, da bi dotok migrantov lahko ustavili le, če bi oblasti iz Bengazija mednarodna skupnost podprla s pomočjo v orožju proti vladi v Tripolisu in drugim oboroženim milicam. Ko bi vnovič dosegli nadzor nad vso državo, bi se lahko učinkovito spopadli s tihotapci, trdijo v Bengaziju in se sprašujejo, kako namerava EU pri napadih na čolne razlikovati med tihotapskimi in ribiškimi plovili.
Evropa neenotna o kvotah
Drugi del načrta EU je usmerjen v porazdelitev migrantov in azilantov med države članice. Migrante iz najbolj obremenjenih držav (Italije, Malte in Grčije) naj bi med druge države EU porazdelili po posebnih kvotah, ki jih bo evropska komisija predstavila jutri. Pri določitvi števila migrantov za posamezno državo bodo predvidoma upoštevali BDP, število prebivalstva, stopnjo brezposelnosti in število že sprejetih azilantov. Zadnji kriterij je posebno zaželen pri državah z največ prošnjami za azil (Nemčiji in Švedski). Številni migranti, ki prispejo v južne države članice, se namreč podajo naprej proti severu in tam zaprosijo za azil.
Sistem kvot, ki ga bo predstavila evropska komisija, bo obvezen. Bruselj ga namerava utemeljiti na določilu solidarnostnega mehanizma za izredne razmere, ki je že vključen v evropsko pogodbo. Predlog komisije mora podpreti evropski svet, čaka pa jo tudi posvetovanje z evropskim parlamentom. Sistemu kvot nasprotuje pet držav članic. Najbolj kritični glasovi prihajajo iz Velike Britanije, Madžarske, Slovaške in Estonije. V britanski vladi nameravajo podpreti zgolj takšen kvotni sistem, pri katerem bi države lahko sodelovale prostovoljno. Evropska komisija namerava ob tem predlagati še dodaten ukrep – naselitev 20.000 azilantov, ki še niso stopili na evropska tla.
