Turizem: Ljubljana cveti, Slovenija hira

Prostočasni turizem cveti, poslovni veni

Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana, pravi, da v Ljubljani letos zelo narašča tudi obisk Američanov. »To je nedvomno povezano s svetovno znanim izdajateljem turističnih vodnikov Lonely Planet, ki jo je lani razglasil za drugi najbolj zaželeni evropski cilj turistov. Posledično smo z njimi sklenili pogodbo o oglaševanju, rezultati pa prihajajo zdaj,« nam je pojasnila Stuškova in dodala, da je v Ljubljani tudi zelo veliko Azijcev, vsem obiskovalcem pa je skupno to, da iščejo doživetja, ki jim jih omogoča tudi dejstvo, da je mestno središče zaprto za promet in da lahko sproščeno posedajo na gostinskih vrtovih.

Toda poslovni turizem v Ljubljani v primerjavi s prostočasnim veni. To priznava tudi Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev Slovenije in predsednik uprave hotela Slon, ki so ga pred dnevi začeli obnavljati. »Ljubljana je v Sloveniji odličen primer izjemnega razcveta turizma, a je lahko naraščajoči obisk dvorezen meč. V preteklosti smo ljubljanski hotelirji ugotavljali, da večina novih turistov v Ljubljani prespi v poceni namestitvah. Tudi lani štirizvezdični hoteli nismo občutili znatnega povečanja obiska prestolnice. Nasprotno, dosegali smo nižje povprečne cene. Tudi to leto se je začelo klavrno, potem je aprila prišlo do turistične eksplozije, zdaj smo vsi hoteli zasedeni, zrasla je tudi cena.«

Hrvaški naskok na slovenske hotele

Gregor Jamnik ugotavlja, da se Ljubljana iz nekoč izrazito poslovne turistične točke spreminja v klasično turistično, s čimer je povezan problem sezonskosti, saj tujci Ljubljano pozimi redkeje obiskujejo. In kdo je slovenski prestolnici prevzel poslovni turizem? »Zagreb, Praga, Budimpešta, Beograd... Vsa tista mesta, kjer je večji posluh države in kjer spodbujajo dobro poslovno okolje. V Ljubljani so bila včasih vrata na Balkan, kajti vsa predstavništva za regijo so bila pri nas, zdaj so se preselila v Zagreb,« odgovarja Jamnik.

Slovenski hoteli »slovijo« tudi po zelo slabih poslovnih rezultatih, zaradi česar je njihova največja lastnica slaba banka. »Izguba se zmanjšuje, a na žalost na račun zmanjšanja obveznosti, ki so se prenesle na slabo banko, kar znatno vpliva na poslovanje,« pojasnjuje Jamnik. Slovenske hotele v zadnjem obdobju prevzemajo Hrvati, ki se vedno raje polaščajo tudi živilskih podjetij. Je to slabo za Slovenijo? »Težko rečem, da je vsak Hrvat slab ali dober lastnik. Menim, da so lastniki le dobri in slabi. Portoroški hoteli pa so žalostna zgodba zato, ker štirje pomembni hoteli (nedavno je Metropol, Lucijo, Rožo in Barbaro prevzela hrvaška družba Hoteli Cavtat, članica skupine Liburnia Riviera Hoteli, op.p.) ne sodelujejo in sploh ne komunicirajo z lokalno turistično organizacijo. To nas zelo skrbi. Takšnih lastnikov si ne želimo,« je kritičen Jamnik.

Še na Dunaju ne vedo za Slovenijo

Slovenija ima tudi velike težave s prepoznavnostjo. »Kamor koli grem v tujino, nihče ne ve za nas. Niti na Dunaju ne. Nazadnje sem bil na ameriškem geografskem kongresu, a večina geografov ne ve, da Slovenija sploh obstaja. Je del nekdanje Sovjetske zveze, so me spraševali. Kaj pa Češkoslovaške? Pojasnil sem jim, da je del nekdanje Jugoslavije oziroma država med Dunajem in Benetkami,« nam je svoje izkušnje s slovensko neprepoznavnostjo opisal dr. Anton Gosar, dekan portoroške fakultete za turistične študije Turistica.

Gosar ima svoj pogled tudi, na čem bi morala Slovenija graditi promocijo. »Prepoznavni smo predvsem po štirih kulturah in štirih prostorskih enotah, ki jih drugod po svetu ni. To so kras, Alpe, panonski svet in Sredozemlje. To našo pestrost bi morali poudarjati. V turizmu se načeloma izogibamo tudi dejstvu, da so pri nas vtisnili svoj pečat po svoji kulturi štirje različni narodi – romanski, germanski, slovanski in ugrofinski.« Da mora Slovenija poiskati svojo identiteto in z njo privabljati tuje goste, je prepričan tudi prvi mož Postojnske jame Marjan Batagelj. Ocenjuje, da ji z najnovejšim televizijskim oglasom, ki ga te dni predvajajo na svetovni televizijski mreži BBC, to ni najbolje uspelo. V njem Slovenija stavi predvsem na svojo zelenost.

Lepi zgoraj, še lepši spodaj

»Zame osebno je zelena barva zelo nevarna, saj to, da je zelena, lahko reče marsikatera država. Pozabljamo pa na našo raznolikost. Imamo morje, gore, panonski svet, nadzemni svet in podzemna nebesa oziroma kar 11.000 podzemnih jam, a ni nobene v omenjenem oglasu. Pri nas je največja gostota jam na prebivalca na svetu in tega presežnika ne znamo pokazati, pokažemo pa običajne stvari, ki jih lahko pokažejo skoraj vse države. Tujce bi lahko vabili s sloganom Lepi smo zgoraj, še lepši spodaj. Z igro besed bi izzvali pozornost, saj Nemčija ali Avstrija tega ne moreta reči,« poudarja Batagelj.

In spomni, da Slovenci zanemarjamo še eno od naših naravnih bogastev – vodo. »Podzemni svet je tudi naša voda, ki je ne cenimo in ne varujemo. Na svetovni razstavi Expo v Milanu vse države delajo cirkus iz vode, mi pa se ne znamo pohvaliti niti s tem, da je v Sloveniji povsod pitna.«

Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame

Japonsko zaznavanje reklamnega oglasa je povsem drugačno od denimo italijanskega. Na Japonskem je zelo dobro, če uporabljaš črno barvo, v oglasih ne sme biti otrok, piši zelo malo, kajti če Japoncu napišeš veliko, je to žalitev njegovega intelekta, uporabljaj velike fotografije, praviloma narave.

Petra Stušek, direktorica javnega zavoda Turizem Ljubljana

Z letošnjim turističnim obiskom smo zadovoljni, toda gledamo naprej, saj ne moremo, ne smemo in nočemo spati na lovorikah. Kar se zdaj dogaja v Ljubljani, ne bo trajalo v nedogled.

Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev Slovenije

Tudi država je že dokazala, da je lahko tako dobra kot slaba upravljalka hotelskih podjetij. Kot dobra se je pokazala v primeru Term Olimia, kot slaba v Lipici. Lipica je pogorišče slovenskega turizma in poligon političnih preigravanj.

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo

V slovenskem turizmu se preveč osredotočamo na novoletne in prvomajske praznike ter veliko noč in filozofiramo o tem, kako dobre rezultate imamo. Treba je gledati mesec za mesecem. Dve milijardi evrov deviznih prilivov ustvarimo v dvanajstih mesecih, Hrvaška pa sedem milijard v dveh mesecih. Moč slovenskega turizma je torej v dvanajstih mesecih.

Anton Gosar, dekan portoroške fakultete za turistične študije Turistica

Avtocestne protihrupne ograje zapirajo Slovenijo. Nič ne vidiš. Užival sem, ko sem se po avtocesti vozil od Postojne navzdol in se je odprl pogled na prekrasen Unec, Rakek, na mešanico gozda in travnikov ter na Triglav v ozadju. Zdaj vse to zakrivajo ograje.