Sodni izvedenec je potrdil, da gre za plagiat, zaradi kršitve materialnih avtorskih pravic in izdaje poslovne skrivnosti pa je bil Jezeršek na novogoriškem sodišču nato obsojen na eno leto in devet mesecev pogojne zaporne kazni, a so višji sodniki v Kopru sodbo že dvakrat razveljavili. Kazenski postopek, v katerem so delavci Gostola TST hoteli dokazati, da jim je Jezeršek nezakonito prisluškoval in jih nadzoroval preko videokamer, pa je medtem pred okrajnim sodiščem v Tolminu že zastaral.
Načrte naj bi si prisvojil, ko so ga odstavljali
Franc Jezeršek je vodil Gostol TST od leta 2002 do 2005, ko ga je nadzorni svet razrešil zaradi slabega poslovanja. Po presoji novogoriškega okrožnega sodnika Igorja Majnika je imel prav on daleč največji interes priti do dokumentacije za izdelavo peskalnih strojev, saj naj bi kaznivo dejanje zakrivil leta 2005, ko so ga odstavljali. Načrte za stroje naj bi prekopiral s strežnika v podjetju, s čimer naj bi po oceni sodnega izvedenca Jezeršek iz Gostola odnesel praktično vso dokumentacijo peskalne tehnike. Zanj najbolj obremenilna naj bi bila projektna in delavniška dokumentacija, ki so jo kriminalisti našli na Siaprovih računalnikih in prenosnem disku.
Sodišče je zavzelo stališče, da je Jezeršek kot direktor vedel, da gre za tajne podatke, prav tako naj bi mu bil jasen njihov pomen za Gostol TST. Vendar se koprski višji sodniki s takšno oceno niso strinjali. Po njihovi presoji je namreč tehnično znanje dostopno vsakomur, razen če ni varovano s pravico industrijske lastnine oziroma s patentom. Višje sodišče je tako Jezerška oprostilo obtožb o kršitvi materialnih avtorskih pravic, o krivdi glede izdaje poslovne skrivnosti pa je moralo novogoriško sodišče odločati še enkrat. Tudi v drugo je sodnik Majnik Jezeršku izrekel enako kazen kot prvič (deset mesecev pogojne zaporne kazni), a so višji sodniki pri vnovičnem presojanju prvostopenjske sodbe ocenili, da je ocena sodišča neprepričljiva, ker jo gradi ravno na tem, da je imel obtoženi poleg možnosti in pogojev za odtujitev podatkov tudi največji interes, da to stori. Sodbo so spet razveljavili, v tretje pa o Jezerškovi krivdi ne bo več odločal sodnik Majnik, saj si je po mnenju višjih sodnikov že izoblikoval stališča, ki niso prepričljiva.
Vrhovni sodniki drugačnega mnenja
Na oprostilni del sodbe glede kršitve avtorskih pravic se je tožilstvo z zahtevo za varstvo zakonitosti obrnilo tudi na vrhovno sodišče, ki je v tej zadevi zavzelo drugačno stališče. Po njihovi oceni ugotovitev, da je dal Franc Jezeršek peskalni stroj izdelati po dokumentaciji, identični Gostolovi, pomeni, da je šlo za neupravičeno uporabo Gostolove kopije – saj niti Jezeršek niti njegovo podjetje Siapro za to nista pridobila dovoljenja niti niso bile nanju prenesene materialne avtorske pravice. A za Gostol takšna odločitev nima pomena, saj vrhovno sodišče ne sme posegati v pravnomočno oprostilno sodbo, ampak lahko le ugotovi, da je v tem primeru prišlo do kršitve zakonodaje.
Posebna zgodba v tem primeru je še ovadba zaposlenih v Gostolu TST, ki so Jezerška spravili pred sodišče, ker je v podjetju namestil skrite kamere za videonadzor in skrite mikrofone. In sicer v pisarno komerciale, v pisarno tajnice direktorja in v pisarno financ. Ena od kamer naj bi tičala celo v nogi mize v pisarni projektantov. Vendar zadeva ni dobila sodnega epiloga, ker je na okrajnem sodišču v Tolminu prej zastarala.
