Google je svoje družbeno omrežje google+ lansiral junija leta 2011 – in to po že treh neuspelih podobnih poizkusih s sila različnimi življenjskimi dobami, google buzz (2010–2011), google friend connect (2008–2012) in orkut (2004–2014). Danes ima google+ po podatkih Googla okoli 300 milijonov aktivnih uporabnikov, a dejanska (inter)aktivnost na omrežju je zelo nizka, saj njegovi uporabniki tam na mesec preživijo zgolj sedem minut (po nekaterih drugih meritvah pa celo polovico manj). Večina tistih, ki uporablja gmail (Googlov poštni nabiralnik), si je najbrž nekje vmes, hote ali nehote, namestila google+, toda številni ga niso niti preizkusili. Na to je opozoril tudi ameriški časnik The New York Times, ki je google+ primerjal z mestom duhov, saj polovica njegovih uporabnikov strani sploh ne obiskuje, zaradi česar ta »facebookov konkurent« služi bolj za dodatno zbiranje uporabniških podatkov z različnih Googlovih storitev.
Preveč podoben facebooku
Strokovnjak za informacijsko tehnologijo Miran Varga je prepričan, da google+ ni postal novi facebook predvsem zato, ker je večina uporabnikov facebook že uporabljala in tako ni čutila potrebe, da si doda še eno družabno aplikacijo: »Osebno menim, da Google pravzaprav ni naredil nič narobe, saj ima google+ svoje poslanstvo in bo obstal. Google+ ima namreč zelo lepo nalogo, da Googlu še dodatno pomaga natančneje predalčkati uporabnike in določati njihove kroge, kar v končni fazi privede do natančnejšega ciljanja ljudi z oglasi. Oglaševalci to višjo učinkovitost iščejo – in s tega vidika google+ svojo nalogo opravlja zelo dobro.«
Z njim se strinja tudi vodja laboratorija pri računalniški reviji Monitor Jure Forstnerič, ki meni, da za google+ ni bilo nikoli potrebe, da bi dosegel širši sprejem. Dodaja, da namreč ni ponudil nič drugačnega ali bistveno boljšega kot facebook – kakor denimo twitter, instagram in linkedin, ki imajo dovolj drugačno storitev. »Google+ ima sicer prednost v združevanju Googlovih storitev, kar je hkrati tudi velik minus – uporabniki si marsikdaj želijo ločene storitve, ne združene. Torej, da imajo profil na družbenem omrežju vsaj na zunaj urejen drugače kot profil kje drugje, denimo na portalu youtube ali na kakšnih fotografskih straneh, kot je flickr. V splošnem pa google+ enostavno ne ponuja dovolj prednosti pred facebookom, katerega najpomembnejša lastnost je ravno uspešnost – vsi so tam, zakaj bi torej šel drugam?« pojasnjuje Forstnerič. Ena od prednosti googla+ je tudi povezanost z operacijskim sistemom Android.
Nekoč vezani na interese
Miran Varga je prepričan, da Google v prihodnosti ne bo ustvaril še kakšnega, torej že petega družbenega omrežja, dopušča pa možnost, da bi kupil katerega od že obstoječih. »Na koncu o vsem odloča denar oziroma monetizacija. Če se storitev da prodati ali prispeva svoj delež k prodaji česar koli, potem je za podjetja dobrodošla, sicer ne. Glede na to, da so del googla+ tudi vsaj zame precej bolj uporabni hangouts in druge storitve, google+ nikoli ne bo propadel ali bil ukinjen. Mislim, da ni niti najmanjšega razloga za takšno razmišljanje, posebej ker na tisoče inženirjev snuje nove rešitve, ki bodo ali del googla+ ali celotnega nabora Googlovih storitev. Prav v tem je moč Googla – ima skoraj vse, kar uporabnik potrebuje,« sklene Varga. Z njim pa se ne strinja povsem Jure Forstnerič, ki pravi, da ga ne bi presenetilo, če bi google+ kot družbeno omrežje v nekem trenutku enostavno ukinili. Verjame pa, da bo ostal v neki obliki, a vprašanje kakšni.
»Družabna omrežja obstajajo praktično od začetka povezovanja računalnikov. Od BBS pa do forumov, IRC in vsega ostalega. Razlika je predvsem v tem, da so bila prva omrežja bolj vezana na skupne interese, današnja, kot sta facebook in google+, pa želijo povezati vse pod soncem,« še poudari Forstnerič.
