»Vseskozi smo govorili, da je leto 2017 končno za izvedbo referenduma in ne zabetoniran datum,« je za časnik Guardian dejal neimenovani vladni vir z Downing Streeta ter dodal, da je razpoloženje po volilni zmagi premierja Davida Camerona takšno, da bi lahko proces pospešili in o nadaljnjem obstoju države v Evropski uniji državljane povprašali že prihodnje leto. Predlog zakona o referendumu bo vključen v kraljičin govor parlamentu 27. maja, poslanci pa naj bi o njem odločili kmalu zatem in tako odprli pot za njegovo uveljavitev pred koncem leta, če bo ob zdaj absolutni torijski večini v spodnjem domu brez zapletov sprejet v lordski zbornici. Tudi če bi ta ravnala v nasprotju s konvencijo, ki ji od druge svetovne vojne nalaga, da ne blokira ukrepov vladajoče stranke, opredeljenih v njenem volilnem programu, bi lahko Cameron zakon uveljavil leto dni po morebitnem vetu lordov oziroma v začetku poletja 2016 z možnostjo referenduma v septembru istega leta.
Pogajalski pritisk na Bruselj
Napoved čimprejšnjega ljudskega odločanja, ki je še povsem neuradna, naj bi bila spodbujena s premierjevimi pogajalskimi pritiski na Bruselj. Evropski svet, v katerem so voditelji članic, se pred britanskimi volitvami ni želel resneje ukvarjati s tako imenovanim brexitom, zdaj pa Cameron pričakuje, da bodo bolj dojemljivi za njegove zahteve in s tem obstanek Britanije v EU. Posledično je George Osborne, britanski finančni minister, v torek kolege iz držav članic v Bruslju posvaril, naj ne podcenjujejo odločnosti nove britanske vlade v prizadevanjih za reforme EU, čas pa bo pokazal, ali bodo voditelji EU vztrajali pri stališču, da lizbonsko pogodbo odprejo šele v primeru britanskega »da« na vprašanje o izstopu iz EU. Ta nikakor ni cilj Cameronove vlade, saj premier vseskozi poudarja, da želijo ostati v evropski povezavi, le da to povezujejo z vrnitvijo določenih pooblastil z Bruslja na London ter reformami na področju priseljevanja znotraj Unije in s tem povezanimi socialnimi pravicami. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je po zmagi britanskih konservativcev napovedal sodelovanje z novo vlado pri doseganju poštenega dogovora za EU in Veliko Britanijo, vztraja pa, da se o temeljnih svoboščinah, na katerih stoji Unija, ne bo mogoče pogajati. Gre za prosti pretok oseb, blaga, storitev in kapitala, med katerimi je Londonu zares pri srcu le slednji.
Pogajanja o prenovljenem položaju Velike Britanije v EU so se neuradno že začela s samo Cameronovo povolilno objavo, da imajo konservativci z absolutno zmago zdaj pooblastilo volilcev za zahtevane reforme. »Imamo mandat, a bo naporno,« je dejal premier po ponedeljkovem srečanju z odborom konservativnih poslancev v novem parlamentu. V mislih je imel štiri ključna področja, o katerih se bo z Unijo težko uskladiti. Poleg omenjene želje po okrnjenih socialnih ugodnostih za priseljene državljane iz držav članic EU v primerjavi z Britanci, najsi gre za zaposlene ali tiste, ki iščejo zaposlitev, bo trd zalogaj Cameronova zahteva po vnaprejšnji možnosti izključitve Otoka (opt-out) iz zgodovinske ambicije EU po še tesnejši povezavi evropskih narodov. Za Bruselj je težko sprejemljiva tudi zahteva po krepitvi pristojnosti nacionalnih parlamentov pri blokiranju zakonodaje EU, nekoliko bolj logična, a podobno sporna pa je zahteva Londona po zagotovilu, da sprememb na enotnem trgu evrske skupine ne bodo vsiljevali neevrskim članicam. Med povsem aktualnimi zapleti je na mizi vprašanje kvot za razmestitev prebežnikov, ki jih je Britanija že zavrnila.
