V skladu z izrekom »Nema odmora dok traje obnova« (ni počitka, dokler traja prenova), poznanim iz časov mladinskih delovnih brigad, tudi delavci ljubljanskega KPL, ki prenavljajo Slovensko cesto, zaradi višjih ciljev ne počivajo niti med prvomajskimi prazniki. Župan Zoran Janković je Ljubljančanom namreč obljubil, da bo cesta nared do 9. maja, ko praznuje mesto Ljubljana, Evropa pa slavi 70-letnico zmage nad nacifašizmom.
Presenetila jih je tramvajska proga
Jozo Tokalić že od oktobra hodi v službo na odsek med Šubičevo ulico in Gosposvetsko cesto. Je eden redkih »univerzalcev« na gradbišču, kar v žargonu pomeni, da obvlada vsa ročna dela, hkrati pa zna upravljati tudi vse stroje. Čeprav je v tem poslu že 30 let, pravi, da je projekt prenove Slovenske ceste zanj eden najtežjih doslej. »Že na začetku se je malce zapletlo, saj smo se asfalta in betona lotili s frezanjem, a smo naleteli na tramvajske tračnice in pod njimi na kar 60 centimetrov debelo plast podložnega betona. Tračnice smo razžagali, beton pa smo morali prebijati z velikim strojem, kar nam je vzelo kar precej časa,« razloži 51-letni Tokalić, ki je bil rojen v bosanskem Jajcu, v Sloveniji pa živi vse od leta 1979.
Še več časa pa so jim vzeli »žličkarji«, kot gradbinci ljubkovalno imenujejo arheologe. A ti našega sogovornika ne živcirajo. Pravi, da je bilo prav sodelovanje z arheologi ena najzanimivejših dogodivščin. »Mi smo jim počasi odpirali sloje, potem pa so oni ročno kopali naprej. Vsak dan so bili tam drugi študentje, ki so nam razlagali, da je tod potekala rimska cesta, da so se Rimljani kopali na križišču s Šubičevo in podobno. Tudi vse najdene zanimivosti – od grobnic do okostnjakov – sem fotografiral z mobitelom,« zanimivo izkušnjo opiše Tokalić.
Naš sogovornik in sodelavci ves čas delajo na spodnjem ustroju, kar pomeni, da se ukvarjajo z običajnemu človeku nevidnimi opravili: po razbitju starega betona in asfalta so pripravili vse potrebno za polaganje komunalnih vodov. »Morali smo speljati kompletno kanalizacijo in se navezati na obstoječo, ki je zelo globoko, na globini petih metrov. Najtežje pa je bilo tam, kjer se križajo vsi komunalni vodi. Takega dela, ki ga je zaradi varovanja vodov treba povečini opraviti ročno, je bilo zelo veliko. Od hotela Slon proti trgovini Zara je bilo 16 cevi, vse so bile v zraku, mi pa smo spodaj spodkopavali in speljali kanalizacijo,« pojasni Tokalić, ki – čeprav že vse življenje dela tako rekoč enake stvari – v delu še vedno uživa. Vselej ga namreč zanima, kakšen bo končni izdelek.
Tlakovci na 12.000 kvadratnih metrih
Specialist za nadzemna dela je Remzija Duranović, ki je pri podjetju KPL zaposlen že 29 let. Njegova ekipa je na Slovensko cesto prispela sredi marca. Trenutno na odseku med Čopovo in Šubičevo ulico polagajo tlakovce. Pred tem so položili robnike in kanalete za odvodnjavanje, zatem pa so pripravili še betonsko ploščo, ki je pod tlakovci. »Polaganje tlakovcev je najlepši del posla. Najprej navozimo pesek, ki ga poravnamo. Tlakovce polagamo ročno, vsakega posebej, da so vsi v enaki višini. Na koncu med tlakovci naredimo še fuge,« pove Duranović. Koliko tlakovcev morajo položiti, ne ve natančno, ve pa, da jih morajo položiti na 12.000 kvadratnih metrih. S tolikšno količino se še niso spopadli, so pa neprekosljivi, ko gre za polaganje granitnih kock. Delo njihovih rok je vidno po vsej stari Ljubljani, pred prihodom na Slovensko cesto pa so več kot milijon granitnih kock položili na Trgu republike.
»Mi opravljamo lepši posel od tistih pod zemljo, a naše delo je hkrati tudi bolj zahtevno, kajti nihče se ne bo vtaknil v nevidno, medtem ko prav vsak opazi prevelike fuge ali krivo položene tlakovce,« sklene Duranović, ki se bo po končanem delu med Namo in glavno pošto z ekipo preselil na odsek proti Gosposvetski cesti.
Tam je po besedah vodje izvedbe zgornjega ustroja Roberta Grojzdka položena vsa komunalna infrastruktura, trenutno se sadijo drevesa, pripravlja in ruši se tudi pločnik za kasnejšo betonsko ploščo, ki bo podlaga za tlakovce. »Na vozišču je kanalizacija že zasuta, pripravlja se podlaga za nasip tampona, ki bo podlaga za asfalte in betonsko vozišče,« razloži Grojzdek, ki časovnih rokov noče komentirati, a jasno je, da do 9. maja, ko je župan Janković napovedal odprtje prenovljenega osrednjega dela Slovenske ceste, betona na vozišče bržkone še vlili ne bodo, kaj šele, da bi po njem vozili avtobusi.
