Po prenovi osrednjega dela Slovenske ceste na njem ne bo zaživela prometna ureditev, znana kot skupni prometni prostor (angleško shared space), kjer so pešci, kolesarji in vozila enakopravni uporabniki cestišča, smo pred časom že poročali v Dnevniku. Eden od razlogov, zakaj so tik pred zdajci na rotovžu pokleknili pred sodobnim prometnim izzivom, naj bi bila tudi slovenska zakonodaja, ki take ureditve (še) ne pozna.
Toda na ministrstvu za infrastrukturo so povedali, da z mestne občine do danes še niso prejeli nobene pisne pobude za spremembo ali dopolnitev zakona o pravilih cestnega prometa, ki bi omogočala uvajanje tako imenovanih skupnih prometnih prostorov. Prav tako niso prejeli predloga, kakšna pravila, vključno s hitrostjo, naj bi bila po njihovem mnenju določena v tej prometni ureditvi. »Če bodo občine izrazile željo po ureditvi skupnega prometnega prostora zunaj okvirov obstoječih zakonskih možnosti, bomo njihove predloge preučili, prav tako pa bomo preučili možnosti za spremembo zakonodaje na tem področju,« so dodali na pristojnem ministrstvu.
Na magistratu so javnost vlekli za nos
Pojasnilo ministrstva jasno kaže, da so na mestni občini, milo rečeno, javnost vlekli za nos in krivdo zvračali na državo, ne da bi sami pri tem mignili s prstom. Na vprašanje, ali je sploh mogoče na osrednjem delu Slovenske ceste uvesti skupni prometni prostor, ker tega pojma slovenska zakonodaja še ne pozna, so namreč pred dvema mesecema na mestnem oddelku za urejanje prostora odgovorili: »Žal se pristojne državne službe zelo počasi odzivajo na naše pobude za spremembo oziroma dopolnitve zakonskih določil in pravilnikov, ki bi omogočali napredek na področju urejanja prometa v mestih po sodobnih načelih trajnostne mobilnosti, kakršna uveljavljajo mesta po vsem svetu. Tako je tudi z zakonsko opredelitvijo skupnega prometnega prostora, ki bi dovoljeval najvišjo hitrost vozil 20 kilometrov na uro, kakršno ima na primer Avstrija.«
Magistrat smo seznanili z odgovorom ministrstva in pristojne še enkrat pobarali, ali vztrajajo pri tem, da so dali pobudo na pristojno ministrstvo za uvedbo skupnega prometnega prostora. V dveh dneh odgovora nismo prejeli.
Brez pobud ne bo sprememb
Na ministrstvu za infrastrukturo se sicer samoiniciativno očitno ne bodo lotili sprememb predpisov, ki bi občinam omogočili uvajanje skupnih prometnih prostorov. »Obstoječa zakonodaja s conami umirjenega prometa na neki način omogoča uvedbo tako imenovanih skupnih prometnih prostorov, kot jih poznajo in jih imajo že uveljavljene v nekaterih sosednjih državah. Razlika z omenjenimi ureditvami je le v najvišji dovoljeni hitrosti; na primer v Avstriji, Švici in Belgiji je določena najvišja dovoljena hitrost 20 kilometrov na uro, medtem ko je v Sloveniji najvišja dovoljena hitrost v območju umirjenega prometa 10 kilometrov na uro,« so pojasnili. Na očitek, da to še zdaleč ni edina razlika med obema ureditvama, so na direktoratu za promet vendarle »priznali«, da se koncept skupnega prometnega prostora le delno prekriva s pojmom območja umirjenega prometa, saj je pri skupnem prometnem prostoru poudarek na souporabi skupne površine in odsotnosti prometnih znakov.
Sistem gole ceste
A med tema dvema sistemoma je še ena bistvena razlika. V območju umirjenega prometa se lahko na primer igrajo tudi otroci, kar ponazarja že sam prometni znak. Si predstavljate otroke, ki se žogajo med avtobusi na Slovenski cesti? Dr. Peter Lipar, predstojnik Prometnotehniškega inštituta na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, se je namesto odgovora le nasmehnil.
»Uvajanje območij umirjenega prometa je predvideno le v strnjenih soseskah v spalnih naseljih, kjer niti slučajno ni kakšne prometne ceste in kjer je veliko površin za pešce,« je bil jasen dr. Lipar. Skupni prometni prostor je po njegovem mnenju čisto posebna kategorija prometnega režima, ki trenutno ni zajet v nobenem našem pravilniku, zato ga v pravi obliki ne moremo izvajati. »Pri sistemu 'shared space' označb sploh ni – ne vertikalnih ne horizontalnih – in v tem je bistvo sistema. Zato mu ponekod pravijo tudi sistem gole ceste,« je sklenil predstojnik Prometnotehniškega inštituta.
