Nova organizacija nujne pomoči, ki jo namerava stroka z ministrstvom za zdravje postopno vzpostavljati še več let, je dobra novica predvsem za prebivalce v okolici desetih novih urgentnih centrov in 18 satelitskih centrov. Namesto dosedanjega pošiljanja od vrat do vrat bodo lahko marsikaj uredili na enem mestu in hitreje. Sporni pa so žepi v zaledjih nekaterih zdravstvenih domov, kjer nameravajo nujno pomoč postopno skrčiti na reševalne avtomobile oziroma reanimobile z ekipami.
V bolnišnicah in večjih krajih na enem mestu
Poti do pomoči bodo nekoliko drugačne od današnjih. Bolniku, ki bo z bolečinami nejasnega izvora prišel na bolnišnično urgenco, ne bo več treba hoditi od oddelka do oddelka, da bi dobil diagnozo in konkretno pomoč. Namesto tega bodo morali zaposleni krožiti okoli njega. S preglednejšim sistemom triaže bo tudi manj verjetno, da bi ga drugi čakajoči zgolj zaradi zgodnejšega prihoda ali glasnejših zahtev neupravičeno prehiteli.
Najnujnejše, »rdeče« bolnike bodo obravnavali takoj. Oranžna oznaka, primerna za večje poškodbe, bo pomenila desetminutno čakanje, rumena enourno, zelena pa dvourno. Pri manjših poškodbah, označenih z modro, bodo bolniki čakali do okoli štiri ure. Bolnike bo, odvisno od njihovih težav, pregledal splošni zdravnik ali pa bolnišnični specialist, oba pa se bosta med seboj po potrebi posvetovala (stalnemu stiku med zaposlenimi, ki obravnavajo nujne bolnike, so prilagojeni tudi prostori v novih urgentnih centrih). Kot prvi v Sloveniji je že konec lanskega leta začel delovati brežiški urgentni center, naslednji bo trboveljski, v nadaljevanju pa se bodo postopoma letos odpirali še drugi.
Občutne spremembe bodo prinesli tudi satelitski urgentni centri, ki pa bodo delovali le v manjšem delu zdravstvenih domov. Bolnika, ki se bo vanje zatekel, ne bo več treba pošiljati v bolnišnično urgenco samo zato, ker v zdravstvenem domu ni ultrazvoka ali pa ponoči ne deluje laboratorij. Oboje bo po novem obvezna oprema »satelita«, kjer bodo zdravniki bolnikom na voljo vso noč. Tako naj bi se v prihodnje izognili danes pogostim situacijam, ko je moral zdravnik na teren k nujnemu bolniku, drugi bolniki pa so ga morali čakati ure in ure.
Novi pravilnik, ki ga je ministrstvo za zdravje včeraj poslalo v javno razpravo, skriva tudi pasti. V krajih, ki so že danes precej oddaljeni od nočne pomoči, se bodo morali prebivalci po novem voziti precej dlje. V zdravstvenih domovih, ki jih niso uvrstili med satelitske urgentne centre, bi po novem sicer delovale mobilne enote, reševalci ali zdravniki pa bi se v nujnih primerih, na primer ob infarktu ali hudi poškodbi, odpravili v oddaljene vasi. Ob vzpostavitvi prave dispečerske službe, ki bo sprejemala klice in usmerjala delo na terenu, naj bi bolniku na pomoč prišli hitreje kot danes. A hkrati bi se morali v nasprotju s »srečneži« iz večjih krajev mnogi bolniki oziroma poškodovanci, ki potrebujejo pomoč sredi noči, a njihove težave niso dovolj hude za vožnjo z rešilnim vozilom, do najbližjega centra z avtomobilom peljati tudi po (slabo) uro. Zatrjevanje, da ne bodo prikrajšani, je tako po mnenju kritikov projekta zavajajoče.
V vaseh bodo iskali prostovoljce za prvo pomoč
Na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da lahko pravilnik oziroma mrežo nujne pomoči ob upravičenih pripombah tudi izboljšajo. Ministrica Milojka Kolar Celarc zagotavlja, da bodo nujni medicinski pomoči v prihodnje namenili kvečjemu več sredstev kot danes. Vseeno pa celo snovalci sprememb priznavajo, da vsem prebivalcem Slovenije ne bo mogoče zagotoviti hitre pomoči. Bolniki, ki so smrtno ogroženi, bi morali glede na strokovne normative v mestih do pomoči priti v desetih minutah, v manjših krajih oziroma na podeželju pa v dvajsetih. Mrežo pa so postavljali tako, da temu kriteriju zadostijo v 80 odstotkih primerov.
»Nemogoče je, da bi kratek odzivni čas enot nujne medicinske pomoči zagotovili na vseh lokacijah. Zato smo v sistem nujne pomoči vključili mrežo prvih posredovalcev. Gre za ljudi v vaseh, ki so pripravljeni ponuditi pomoč v nujnih situacijah,« je pojasnila Renata Rajapakse iz domžalskega zdravstvenega doma, ki sodeluje pri reorganizaciji. Te prostovoljce naj bi dodatno usposobili, tudi njih naj bi usmerjala dispečerska služba. Ponekod v Sloveniji prostovoljci bolnikom že zdaj pomagajo pred prihodom reševalcev, med njimi so poleg zdravstvenih delavcev še gasilci, policisti in pripadniki civilne zaščite.
Gradnja mreže urgentnih centrov je primer uspešnega črpanja evropskih sredstev. Slovenija dobiva sodobne centre, ki bodo večinoma odpravili dozdajšnje regionalne razlike. A ponekod se bodo morali do najbližjega voziti tudi tri četrt ure in več. V manjših krajih, razumljivo, vre. Tudi zato, ker je v projektu preveč neznank, pojasnila pa so za zdaj bolj skopa.
bodoči urgentni center
• urgenci, ki sta izpadli iz projekta novih urgentnih centrov iz evropskih sredstev, a še naprej delujeta v starih prostorih
nujna pomoč
danes
• obstoječi zdravstveni domovi z NMP, kjer stacionarna pomoč ponoči predvidoma ne bo več dostopna
• postopoma obstoječo organizacijo NMP nadomesti nenehna pripravljenost reševalnih vozil oziroma reanimobilov z reševalci in zdravniki
urgentni
center
• vsa pomoč na enem mestu
• zdravniki krožijo okrog bolnika
• prednost dobijo nujnejši primeri
satelitski urgentni center
• boljša oprema od dozdajšnje nujne medicinske pomoči (NMP)
• povsod so na voljo ultrazvok, laboratorij in prostori za opazovanje bolnika
• ni več razlik v opremljenosti med posameznimi območji (glede na njihovo razvitost)
Bohinj
Župan Bohinja Franc Kramar poudarja, da občina trenutno sama plačuje dežurnega zdravnika, sistem pa je v povezavi z blejsko urgentno službo doslej dobro deloval. Do načrtov ministrstva za zdravje je skeptičen: »Na periferiji lahko zdaj dobesedno umiramo, pa nihče ne bo odgovarjal. Si predstavljate, da se na vrhuncu turistične sezone, ko se pri nas populacija podvoji, zgodi nesreča ali pa ponoči neki turist doživi infarkt?« Vožnja iz tamkajšnjih krajev do Kranja ali Jesenic, kjer bosta satelitska oziroma urgentna centra, lahko traja tudi tri četrt ure.
Tržič
Direktor tržiškega zdravstvenega doma, zdravnik in gorski reševalec-letalec Iztok Tomazin opozarja, da urgentna služba že zdaj deluje optimalno. »Imamo odlično opremo, dobro usposobljene izvajalce, predvsem pa izjemno kratek odzivni čas. Kranjska urgentna služba je ena bolje urejenih v državi, a še vedno do Tržiča potrebuje od 12 do 15 minut. Že res, da je urgentnih primerov, sploh ponoči, pri nas relativno malo, a če se bo zgodilo enkrat na leto, da bo zaradi prepoznega posredovanja bolnik umrl, bo to enkrat preveč.«
Kamnik
V Kamniku opozarjajo, da je treba upoštevati oddaljenost posamičnih krajev od novih satelitskih in urgentnih centrov. »Ukinitev nujne medicinske pomoči v Kamniku in preselitev satelitskega centra v Domžale pomeni, da Kamnik izpade iz desetih minut, kolikor je še zadnji možen čas za oživljanje,« je zgrožen direktor Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik Sašo Rebolj. Med Ljubljano in Celjem tako po Tuhinjski dolini ne bo več nujne medicinske pomoči. A Kamnik je hribovita občina, pozimi pa je do nekaterih zaselkov mogoče priti le s terenskim vozilom na štirikolesni pogon.
Cerknica
Direktor Zdravstvenega doma Cerknica Sašo Kavčič reorganizaciji, zaradi katere bi morali vsi prebivalci občin Cerknica, Loška dolina in Bloke ponoči na pregled v Ljubljano ali Postojno, nasprotuje. »Dvajset let sem delal na urgenci v Ljubljani in vem, kako se pristopni časi podaljšajo zaradi oddaljenosti. Menim, da bo stanje po reorganizaciji slabše.« Vožnja iz nekaterih krajev do Postojne sicer terja okoli 50 minut, do Ljubljane tudi eno uro. Tudi župan Blok Jože Doles je kritičen: »Ukinili bodo nujno medicinsko pomoč na podeželju, ki dobro deluje, hkrati pa nam prodajajo idejo, kako se bo stanje izboljšalo.«
Loški Potok
Najbližja NMP je trenutno v Ribnici, župan občine Loški Potok Ivan Benčina pa se sprašuje o prihodnji oskrbi bolnikov iz teh, že zdaj od vseh večjih centrov precej oddaljenih krajev: »Kočevje in Ljubljana sta sicer oba precej časovno oddaljena, vendarle bi bilo za nas verjetno ugodneje oditi v Ljubljano, tudi zaradi pričakovane boljše možnosti oskrbe bolnikov.«
