Gospod Jože kot srčni bolnik pogosto potrebuje pomoč zdravnikov. Na urgenci je zato pogost gost, se je nasmehnil, medtem ko je ogromen monitor za posteljo prikazoval njegove življenjske funkcije. Do nedavnega je ob poslabšanjih odhajal v zdravstveni dom, kjer pa niso imeli možnosti, da bi opravili potrebne preglede, zato so ga pošiljali v bolnišnico. Po novem gre naravnost v brežiški urgentni center, zadovoljen pa je tudi s sodobnimi prostori in aparaturami. »Človek že zaradi tega pride z večjim zaupanjem,« je dejal.
Da je v sodobni sobi tegobe nekoliko lažje prenašati, se je strinjal gospod Djuro, ki je sedel na postelji pri vratih opazovalnice. Na urgenco je prišel ob težavah z dihanjem, slabem počutju in hudem kašlju, nam je povedal. Vsaj tako kot nove prostore pa je treba po njegovem pohvaliti tudi zaposlene, je pomežiknil proti bližnji medicinski sestri in zdravniku.
Boljši pregled nad čakajočimi
Zdravniki in medicinske sestre priznavajo, da se pri nekaterih organizacijskih spremembah kot prvi z novim načinom dela v Sloveniji še malo lovijo, na splošno pa so z njim zadovoljni. V pomoč jim je tudi sodobna oprema, kakršno si za zdaj v drugih bolnišnicah samo želijo.
Ena od ključnih vsebinskih sprememb, ki bodo del novih urgentnih centrov, je prihod specialistov k bolniku namesto dosedanjega kroženja bolnika med oddelki. Zdravstvene težave bolnikov niso vedno jasne, z novim načinom dela pa je mogoče diagnozo postaviti hitreje in tako prej ukrepati, dva meseca po odprtju novega urgentnega centra opažajo v brežiški bolnišnici.
Drugi del sprememb, uvedba novega sistema tako imenovane manchestrske triaže, jih še čaka. Posebej usposobljene medicinske sestre bodo bolnike glede na nujnost razvrščale po barvah, je pojasnil direktor brežiške bolnišnice Dražen Levojević. Najbolj ogrožene bolnike bodo razumeli kot rdeče, večinoma pa bodo z reševalnim vozilom tako in tako prihajali na poseben vhod urgence, ob katerem je tudi soba za reanimacijo. V posebnih prostorih pri tem vhodu lahko po potrebi počakajo tudi policisti in reševalci. Pri vhodu, kamor bolniki prihajajo sami, bodo njihova imena prav tako označili z barvami, ki bodo opozarjale na nujnost.
Kako se bolniki počutijo, pa bodo preverjali tudi med čakanjem – če se bo pri kom zdravstveno stanje poslabšalo, ga bodo takoj napotili v ustrezno ambulanto. »Novemu sistemu triaže in pomoči je prilagojena tudi arhitektura urgentnega centra,« je pojasnil Levojević. Ob pultu takoj ob vratih, kjer danes delajo receptorji, v prihodnje pa bodo bolnike sprejemale triažne medicinske sestre, sta ambulanti splošne medicine, v katerih naj bi v prihodnosti delali družinski zdravniki. Pomoč bo tako tudi zaradi sodelovanja osnovnega in bolnišničnega zdravstva (v okoliških zdravstvenih domovih so bili do sprememb sicer precej kritični) bolj usklajena kot doslej.
Diplomirana medicinska sestra Irena Detiček že zaznava spremembe na bolje, saj ima v novih prostorih boljši pregled nad čakajočimi bolniki. »Vse imamo pri roki, oprema je vrhunska, posebej dobrodošla je tudi opazovalnica. V prostorih urgence opravljajo še reanimacijo, vse je zbrano na enem mestu.« Kot je pojasnila, tako kot zdravniki tudi medicinske sestre z različnih področij po novem krožijo okrog bolnikov – k njim glede na trenutne potrebe prihajajo medicinske sestre s kirurgije, internistike, ginekologije...
Hitrejša pomoč pri kapi
Vzporedno s selitvijo v nov urgentni center so uvedli tudi sistem Telekap. Internisti iz brežiške bolnišnice se lahko, ko imajo pred sabo bolnika po kapi, s pomočjo posebnih povezav stalno posvetujejo z nevrologi v Ljubljani in tako kar najbolje ukrepajo že sami. To prihrani čas, ki je pri teh bolnikih zelo dragocen. Štiriinpolurno »okno«, ko še lahko opravijo trombolizo in z njo raztopijo krvne strdke, se ne zdi tako malo, a žal bolniki in njihovi svojci simptomov včasih ne prepoznajo takoj, opažajo zdravniki.
»Ko pride bolnik s kapjo, opravimo pregled s CT glave, rezultate pošljemo nevrologu, zatem pa ukrepamo glede na njegove nasvete. Tako opravimo trombolizo, po potrebi pa poskrbimo za premestitev bolnika v Ljubljano,« je pojasnil specializant interne medicine Saša Dimitrijević. Ob hitrejšem ukrepanju so posledice kapi običajno manjše, je poudaril. Tudi novi prostori so po njegovem takšni, da omogočajo kar najhitrejšo pomoč, bolnikom pa večjo zasebnost, kot jo imajo običajno v bolnišnicah.
Nina Knavs
