»Ljudje kadijo travo. To je realnost,« pravi Klemen Balanč, avtor resolucije o legalizaciji marihuane 2015, s katero želijo državo opozoriti na neustreznost vsesplošne prepovedi konoplje. »Prepoved marihuane ne zmanjšuje števila tistih, ki jo kadijo, po drugi strani pa spodbuja črni trg in nastanek organiziranega kriminala,« opozarja Maja Burja, organizatorka včerajšnjega 11. Marihuana marša, in dodaja, da prohibicija kadilce trave stigmatizira. »Obravnavani so kot kriminalci,« pravi. Uporaba konoplje, tako meni Balanč, ni problematična, težava je zloraba. »S tega vidika se nam zdi najbolj smiselna državna regulacija, ki bi zaščitila uporabnike. Tisti, ki bi prodajali travo, bi morali imeti dovoljenje, prav tako bi morali biti ustrezno izobraženi, da bi lahko kupcem ob prodaji povedali, kako odgovorno ravnati s konopljo, da ne bi prišlo do zlorab.«
Alternativ je več, pravi Balanč, od tega, da bi bila »konoplja vsesplošno dovoljena in bi jo sadili kot solato, do določitve zgornje meje količine posedovanja trave, mogoča je tudi legalizacija z državno regulacijo ali pa le uporaba v medicinske namene«.
Za 50 milijonov konopljinih davkov
Pobudniki legalizacije marihuane poudarjajo, da bi bila ta več kot ugodna tudi za državo. O tem priča zgodba ameriškega Kolorada, kjer so travo legalizirali pred enim letom. Tam je dovoljena v medicinske in rekreativne namene. »Tisti, ki so hoteli travo kupiti na ulici, še preden je bila dovoljena, so jo dobili. Tisti, ki so kadili že prej, kadijo tudi zdaj, ni pa drastičnega porasta novih kadilcev,« je pred kratkim dejal koloradski guverner John Hickenlooper.
Nasprotniki legalizacije v Koloradu so opozarjali na morebiten porast prometnih nesreč zaradi vožnje pod vplivom drog, vendar zadnja policijska poročila ne kažejo povečanja števila smrtnih žrtev na cestah, stopnja kriminala pa je najnižja v zadnjih treh letih. Legalizacija konoplje je davčno blagajno Kolorada v enem letu napolnila s slabimi 50 milijoni evrov, prav toliko pa naj bi država v zadnjem letu privarčevala na račun manjšega števila kazenskih pregonov.
Legalizacijo konoplje podpira več kot polovica vseh Američanov, pred kratkim pa je temu v prid spregovoril tudi ameriški predsednik Barack Obama. »Natančno predpisana medicinska uporaba marihuane bi bila v resnici primerna. Moramo slediti znanosti, ne ideologiji.«
Tudi pri nas je bilo že nekaj pobud na to temo – med drugimi je pred petimi leti takratni poslanec Luka Juri predlagal legalizacijo konoplje, v prejšnjem mandatu pa je to javno podprl tudi Marko Pavlišič, poslanec Državljanske liste, a je vse ostalo le pri predlogih.
ZL in SD v podporo legalizaciji
V torek so tako Socialni demokrati kot tudi Združena levica odprli razpravo o legalizaciji konoplje. »Obe pobudi pozdravljamo. Politika je končno prepoznala, da je to problem, ki ga je treba rešiti,« je ob tem povedal Balanč.
Gre sicer za dva različna pristopa – ZL bi konopljo najprej dovolila v industriji, potem v medicini, nazadnje pa še za rekreativno uporabo. Pri SD pa pripravljajo platformo, kjer bodo zbirali predloge državljanov in na podlagi tega oblikovali zakonski akt.
Tudi Društvo SKSK – Slovenski konopljin socialni klub je na ministrstvo za zdravje naslovilo poziv k pravni ureditvi uporabe medicinske konoplje v zdravstvene namene. »V njem navajamo 946 klinično dokazanih pozitivnih učinkov marihuane na zdravje, pozivamo pa tudi k spremembi klasifikacije konoplje, ki je trenutno opredeljena kot ena najnevarnejših rastlin,« je povedal Jaka Bitenc iz SKSK.
Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa ob tem opozarja, da se število mladih, ki redno kadijo marihuano, v zadnjih letih povečuje in da ima lahko to dolgotrajne negativne učinke na razvoj mladostnikov. »V kakršne koli spremembe na področju splošne rabe marihuane moramo iti zelo preudarno,« pravi Krek in poudarja, da je nujno najprej poiskati konsenz vseh interesnih skupin, hkrati pa zaščititi najšibkejše.
