Na vrhu Evropske atletske organizacije je prišlo do spremembe. Od sobote naprej jo vodi Norvežan Svein Arne Hansen, ki je na Brdu pri Kranju s tekmecema, Francozom Jeanom Gracio in Fincem Anttijem Pihlakoskim, opravil v prvem krogu glasovanja. Med zmagovalci je bil tudi predsednik Atletske zveze Slovenije Gregor Benčina. Njegova kandidatura v svet EAA je bila uspešna, potem ko je prejel 33 glasov, kar je bil osmi izid med vsemi.

Po izvolitvi za predsednika je bil Norvežan na predstavitvi pred novinarji poln adrenalina, a hkrati vidno izmučen. Ne zaradi dejstva, ker je bil najstarejši predsedniški kandidat, temveč zato, ker je bil tridnevni program volilne skupščine na Bledu izjemno naporen. Izvolitev Hansna, ki je na mestu prvega moža po 16 letih vodenja zamenjal Švicarja Hansjörga Wirza, je bila za marsikoga presenetljiva. Predvsem zaradi dejstva, ker bo evropsko atletiko vodil le en mandat. Čez štiri leta namreč zaradi starostne omejitve 70 let ne bo mogel vnovič kandidirati na volilni skupščini. S tega vidika se v evropski atletiki obetajo precejšnje spremembe.

»Zelo sem ponosen, da sem dobil priložnost, da bom štiri leta vodil evropsko atletiko. Da sem predstavil dober program, je dokaz, da so me delegati izbrali v prvem krogu glasovanja. Takoj po kosilu se bom sestal z najbližjimi sodelavci in pričakujem, da bomo takoj zavihali rokave,« so bile prve besede Sveina Arneja Hansna. »Moj način dela bo timski. Poudarjam, da me zanima le skupinsko delo. Zato bom prisluhnil vsakemu članu sveta. Težko rečem, da se v evropski atletiki pod mojim vodenjem obetajo velike spremembe. Toda gotovo se obetajo,« je sklenil Hansen, ki je v soboto popoldan pred seboj videl le še kosilo. Bilo je zasluženo in bržčas okusno kot poslovilna sobotna večerja predstavnikov iz 62 svetovnih držav Pri Jožovcu v Begunjah na Gorenjskem.

Benčina je izkoristil prednost domačega terena. V boju za mesto v 13-članskem svetu EAA je dobil več glasov kot nekatera zveneča imena evropske atletike. Manj glasov od predsednika uprave Skupine Jelovica je denimo prejela ena najboljših evropskih tekačic vseh časov Romunka Gabriela Szabo, precej manj pa srbski skakalec v višino Dragutin Topić. Benčina nam je uvodoma povedal, da sta največja zmagovalca volitev (prav vse so se končale v prvem krogu, kar je redkost) severna Evropa in Balkanski polotok, ki si je v organih EAA priboril pet mest.

»Slovenska atletika je z mojo izvolitvijo v svet EAA dokazala, da smo na pravi poti ter da znamo prepričati mednarodno javnost. Tokratni kongres na Bledu je resnično uspel v vseh pogledih. Povratne informacije kolegov, ki sestavljajo evropski in svetovni vrh, so izjemne. Zdaj ostajajo naši največji interesi ustvarjanje najboljših pogojev za športnike. Mislim na infrastrukturne projekte, in sicer pridobitev prve pokrite dvorane v Sloveniji v Novem mestu ter obnova centralnega atletskega stadiona, ki naj bi postal pravi olimpijski razvojni center,« je brez evforije pojasnjeval Gregor Benčina. »Evropska atletika za zdaj zagotavlja stabilno finančno stanje. Z izvolitvijo Hansna za predsednika EAA bomo v prihodnje gotovo deležni številnih sprememb. Tako na evropskem kot svetovnem nivoju. Omejenost njegovega mandata na štiri leta je lahko slabost, lahko pa tudi prednost. Sestava novega sveta EAA je pestra in raznolika. Problematika, s katero se sooča evropska in tudi svetovna atletika, je upad zanimanja za atletiko na stadionih, kar bo eno ključnih področij štiriletnega obdobja.«

Na vprašanje, kaj bo povedal na sestanku novemu predsedniku EAA, ki bo prisluhnil vsem članom sveta, je Benčina odgovoril: »Naše sodelovanje s Hansnom je bilo tvorno in prijateljsko. Pričakujem, da bo vsak izmed nas dobil svojo odgovornost. Sprememb predsednik ne bo izvajal sam, temveč s celotno ekipo.«