V Panami se je sinoči začel sedmi vrh Amerik, ki se ga udeležujejo voditelji vseh 35 držav članic. Imajo ga za zgodovinskega, saj je prvič prisotna tudi Kuba. To pa pomeni, da sta se na istem dogodku znašla ameriški predsednik Barack Obama in kubanski voditelj Raul Castro, zato so bili včeraj opazovalci v pričakovanju zgodovinskega rokovanja, ki bi potrdilo decembra začeto otoplitev med državama.
Že v četrtek sta si roki stisnila zunanja ministra Bruno Rodriguez in John Kerry, ki sta imela dvostransko srečanje. To je bila najvišja raven pogovorov od leta 1959, ko sta se srečala kubanski vodja Fidel Castro in ameriški podpredsednik Richard Nixon. Nato so sledila desetletja ameriškega embarga proti komunističnemu režimu.
Nič več podpornica terorizma?
Obama in Castro sicer na vrhu, ki se konča danes, nista imela uradno napovedanega dvostranskega srečanja, a je za to dovolj priložnosti. V roke sta si edinkrat segla predlani na pogrebu južnoafriškega voditelja Nelsona Mandele, ko so v ozadju že potekala skrivna pogajanja o otoplitvi odnosov. Potem sta državi lani napovedali, da bosta odprli veleposlaništvi, omilili omejitve za potovanja in finančno poslovanje ter izmenjali nekaj zapornikov. Kuba pričakuje, da jo bodo ZDA umaknile s seznama držav, ki podpirajo terorizem, kjer so le še Iran, Sirija in Sudan. Obama je pred vrhom v Panami od zunanjega ministrstva dobil priporočilo, naj Kubo s seznama umaknejo, je ameriškim medijem povedal vir v senatnem odboru za zunanje zadeve. Ali bo Obama to res storil, morda že v Panami, ni povedal. Bi pa bila to pričakovano glede na obljubljeno otoplitev. ZDA bi s tem dodatno odpravile tudi napetosti z drugimi članicami vrha Amerik, ki so v preteklosti protestirale zaradi ameriške blokade Kube. Umik Kube s seznama sicer lahko prepreči senat.
Se pa v ospredje prebija še eno vprašanje, ki meče senco na otoplitev odnosov ZDA s Kubo, namreč vprašanje ameriških sankcij proti Venezueli. Pretekli mesec jih je Obama uvedel proti nekaterim predstavnikom oblasti v tej državi zaradi »kršitev človekovih pravic« oziroma nasilja nad protestniki. Venezuelo je posebej zmotila razlaga, da predstavlja »nenavadno in izredno grožnjo nacionalni varnosti in zunanji politiki Združenih držav«. Predsednik Nicolas Maduro naj bi v Panami Obami izročil peticijo z več milijonov podpisi za umik sankcij. Napetosti med državama trajajo poldrugo desetletje od časa, ko je vodstvo Venezuele prevzel pokojni Hugo Chavez.
