Včasih so lahko v tujini študirali le študentje iz premožnih družin. Danes imajo mladi v ta namen na voljo različne mehanizme denarne podpore, posojila, štipendije za mednarodne izmenjave in ne nazadnje organizacije, ki jim pomagajo pri pridobivanju informacij in potrebnih dokumentov za prestop praga univerze na tujem.
»Kljub temu da je ogromno 'papirologije' – napisati je treba nešteto elektronskih sporočil in izpolniti na desetine obrazcev –, se na koncu splača,« je prepričana študentka prvega letnika mikrobiologije na eni izmed najboljših univerz na svetu, Univerzi v Nottinghamu, Hana Veler. Pravi, da je že od osnovne šole vedela, da svoje študijske poti ne želi nadaljevati v Sloveniji, saj je od nekdaj zelo radovedna, monoton način življenja pa ji ne ustreza. Zato se je v srednji šoli odločila za mednarodno maturo, ki ji je nekoliko olajšala pot na tuje. »Študij v tujini je zame izziv, pustolovščina, možnost spoznavanja sveta in ne nazadnje tudi same sebe,« svoje motive nazorno opiše Velerjeva.
Multikulturnost in večja zavzetost
Poleg tega, da si ves čas obdan z ljudmi z vsega sveta, je za Saša Gorjanca, študenta podiplomskega študija na sloviti Univerzi v Oxfordu, prednost tujih univerz tudi drugačen način študija. »Tam dajejo več poudarka samostojnemu delu in nalogam esejskega tipa, s čimer se lahko bistveno bolj poglobiš v študijsko snov. Profesorji so dostopnejši in bolj odprti, z njimi pa lahko individualno prebiješ več časa. Zavedajo se, da plačuješ kar veliko denarja za to, da si tam, vedo pa tudi to, da so oni tam zaradi tebe.«
To poudarja tudi Patrik Gubeljak, ki na Imperial College London študira fiziko. Pravi, da imajo tam študentje boljše možnosti za sodelovanje pri raziskovalnih dejavnostih, čez poletje pa lahko delajo v laboratorijih na fakulteti. Pri šolanju v Angliji ceni tudi drugačen pristop študentov k izobraževanju. »Študenti so veliko resnejši kot v Sloveniji. Tam so zato, da resno študirajo, ne pa tako kot ponekod pri nas, kjer je v prvi letnik vpisanih 60 študentov, do tretjega pa jih prileze šest.«
Kot pravijo naši sogovorniki, ni zelo težko študirati v tujem jeziku, zahtevno pa je zamenjati okolje. Življenje v velemestu, kot je London, tako pripoveduje Patrik, je popolnoma drugačno od tistega, ki ga je bil vajen v domačem Mariboru. »Na začetku sem imel domotožje, vendar fakulteta organizira veliko dogodkov za bruce prav z namenom, da si ti hitro ustvarijo nov krog prijateljev.«
Hani, Patriku in Saši je študij v tujini omogočila štipendija sklada Ad Futura, ki jo vsako leto podeljuje Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije ter pokrije stroške šolnine in bivanja v tujini. »Denarja, ki ga dobiš s štipendijo, je dovolj,« pravi Hana, vendar doda, da jo je dobila šele novembra, kar ji je povzročilo kar nekaj preglavic. Najeti je morala posojilo, saj se je študijsko leto začelo že septembra. Poravnati je morala tudi prvi obrok šolnine, prav tako se ji je nabralo kar nekaj tekočih stroškov.
Štipendija ali študentsko posojilo
Štipendije Ad Futura v pogodbi študenta zavezujejo, da se po končanem študiju zaposli v Sloveniji. Renata Ribežl iz Društva v tujini izobraženih Slovencev, ki je na ljubljanski škofijski gimnaziji organiziralo srečanje mladih, ki študirajo v tujini, ob tem opozarja, da znajo imeti tisti, ki v tujini študirajo pravo, medicino ali katero še bolj specifično smer, z zaposlitvijo v Sloveniji težave. Medicina in pravo sta namreč zelo specifična študija, od države do države se zelo razlikujeta. Odvetniki, izobraženi v tujini, imajo zato pri nas velike težave s priznavanjem izobrazbe. »Prav zato smo letos ukinili obvezo do dela v Sloveniji po končanem študiju,« je povedala Katja Cankar iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, a je hkrati dodala, da ni nujno, da bo tako tudi prihodnje leto.
Matjaž Leonardis, ki na Univerzi v Oxfordu študira matematiko, je visoke stroške zmogel s pomočjo študentskega posojila. Najel ga je s pomočjo organizacije, ki deluje pod okriljem angleške vlade. S posojilom si je pokril letno šolnino v višini nekaj več kot dvanajst tisoč evrov, preostale stroške mu pokrijejo starši. »S pridobitvijo posojila ni bilo nikakršnih težav. Ko imaš potrdilo o sprejemu na univerzo, izpolniš obrazec in to je to.«
Ker študij v tujini ni za vsakogar, javni sklad za razvoj kadrov in štipendije ponuja tudi financiranje tako imenovanih obiskov v tujini. »To so krajši, tritedenski obiski, namenjeni temu, da bodoči študentje ugotovijo, ali jim tujina sploh ustreza,« je namen tovrstne finančne pomoči pojasnila Cankarjeva.
Čeprav ima selitev od doma tudi nekaj slabih plati, Hana meni, da jih dobre pretehtajo. »Hitro odrasteš, postaneš samostojen in odgovoren, obenem pa začneš ceniti stvari, ki so se ti morda prej zdele samoumevne.«
