Rodila se je v Ljutomeru v glasbeni družini, kjer ji je bila ljubezen do klasične glasbe položena v zibelko. Pri štirih letih jo je oče naučil igrati violino, pri šestih na violončelo.
Po končani srednji glasbeni šoli je bila sprejeta na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je njen izjemen glasbeni talent prepoznal dirigent, skladatelj in glasbeni kritik Uroš Prevoršek. Povabil jo je na avdicijo, ki jo je uspešno opravila, in pri 17 letih kot violončelistka postala najmlajša članica simfoničnega orkestra RTV Slovenija, kjer je igrala v različnih komornih sestavih in kot solistka.
Diplomirala je na akademiji in zaključila specialistični študij violončela pri Cirilu Škerjancu, istočasno pa s simfoničnim orkestrom nastopala na velikih in priznanih koncertnih odrih po vsej domovini, v Evropi in v Združenih državah Amerike.
Ustanoviteljica zasebne glasbene šole
Po 26 letih profesionalne umetniške kariere, ko je sodelovala z uglednimi glasbeniki, je zaradi težav s hrbtenico prenehala aktivno igrati, a je ostala kot producentka v glasbenem programu RTV Slovenija.
Najprej je poučevala na Glasbeni šoli Franca Šturma v Ljubljani, kjer je vzljubila delo z mladimi violončelisti na osnovni in srednji stopnji in našla svoje poslanstvo v glasbeni pedagogiki. Želela je, da bi začutili isto ljubezen do glasbe in inštrumentov, kot ga je imela sama. »Učitelj mora imeti najprej sam navdušenje nad svojim delom. Če ga nima, potem ga tudi otrok ne more imeti,« pravi nagrajenka Zdenka Kristl Marinič, ki je znala svojo glasbeno širino prenesti v pedagoško delo in je v Domžalah ustanovila zasebno glasbeno šolo Parnas. »Za to sem se odločila, ker sem v orkestru poslušala kolege, da imajo njihovi otroci slabe izkušnje z glasbenimi šolami. Spoznala sem, da so preveč toge, zato sem po švicarskem vzoru ustanovila glasbeno šolo, v kateri je precej skupinskega pouka, ki omogoča druženje in zabavno učenje. Vse to otroke motivira in pritegne.« Ker je vsak otrok individuum zase, mu na učnih urah zaigra več skladb. »Potem ga povprašam, katera mu je najbolj všeč, saj se zavedam, da bo tisto doma z veseljem igral in vadil. Otrok mora biti vesel, ko prihaja v glasbeno šolo, in vesel, ko odhaja. Zato je zelo pomembna komunikacija. Profesor ne sme biti 'nad' svojim učencem, ampak z njim,« pravi.
Notne zbirke za negovanje ljudskega izročila
Za malčke, tiste, ki šele začenjajo držati barvne svinčnike, a želijo zaplesati in zapeti, je pripravila svojevrstno glasbeno pobarvanko s pesmicami priljubljenega avtorja Janeza Bitenca. Poleg tega pa še dve ilustrirani notni zbirki Igramo se, potrjeni kot učni sredstvi za violončeliste. Zanju pravijo, da imata veliko vrednost, saj negujeta slovensko ljudsko glasbeno izročilo, ki je blizu mladim tako za uho kot za dušo.
Letošnja Gerbičeva nagrajenka, sicer prejemnica Škerjančevega priznanja, članica strokovnih komisij na tekmovanjih in zunanja ocenjevalka za glasbo na državnem izpitnem centru, je organizirala in vodila tudi 17 poletnih šol za violončeliste na nižji, srednji in visoki stopnji glasbenega izobraževanja.
Za Kristl-Mariničevo pravijo, da njen pedagoški pristop mladim omogoča polno izražanje njihovih nagnjenj, vodenih in strokovno usmerjenih z učinkovitimi in prijaznimi metodami. Zato ne presenečajo številna pomembna priznanja, ki so jih dosegali na domačih in mednarodnih tekmovanjih. V italijanski Tortoni, denimo, je njenih šest učencev prejelo največ najvišjih nagrad, Kristl-Mariničevi pa so podelili prestižno priznanje za najboljšega pedagoga in nagrado mesta Tortona.
Vzgojila in izobrazila je odlične violončeliste, člane simfoničnih orkestrov, pedagoge, študente na ljubljanski glasbeni akademiji ali glasbenih ustanovah v tujini, med njimi so Maruša Bogataj, Klara Pahor, Klara Krklec, Jošt Kosmač, Marjetka Hribernik, Kristijan Krajnčan, Alenka Hrabar, Jaka Trilar, Katarina Leskovar, Nika Selak, Kaja Kapus, Samir Azzeh in Sebastjan Bertoncelj.
