Potem ko je prejšnja ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar pred manj kot mesecem dni odstopila zaradi visokih honorarjev, ki jih je prejemala kot redna profesorica na fakulteti za javno upravo, je po samo nekaj dneh na tej funkciji nova afera odnesla še Klavdijo Markež. Premierju Miru Cerarju je ponudila odstop zaradi očitkov tednika Demokracija, da je več kot tretjino magistrskega dela, vključno z viri, dobesedno prepisala, ne da bi ob tem ustrezno navedla vir.
Markeževa, sicer članica SMC, je bila včeraj z izjavami zelo skopa, po besedah vodstva fakultete za državne in evropske študije, kjer je leta 2005 magistrirala na temo Vpliv strukturnih skladov Evropske unije na razvitost regije spodnje Posavje, pa naj bi pobudo za pregled magistrskega dela podala sama. »Vodja knjižnice me je v torek obvestila, da so izvedli pregled s tako imenovanim antiplagiatorskim programom in da so ugotovili precejšnje ujemanje,« je povedal dekan fakultete dr. Matej Avbelj. »To me je spodbudilo, da sem senatu fakultete predlagal uvedbo postopka, katerega končni rezultat je lahko tudi odvzem magistrskega naziva.« O uvedbi postopka bo senat odločal danes, v primeru, da ga potrdi, pa bodo imenovali tričlansko komisijo, ki bo vsebinsko temeljito pregledala vso nalogo. Rezultate gre po Avbljevih besedah pričakovati v dobrem mesecu dni.
Mentor je bil z njo zadovoljen
Po poročanju Demokracije naj bi Markeževa prepisovala iz diplomskega dela Jerneja Ladinika, ki je septembra 2002 diplomiral na ljubljanski ekonomski fakulteti z nalogo Vključevanje Slovenije v strukturno politiko Evropske unije. »Razvidno je, da je Markeževa prepisovala cele strani in poglavja, praktično v celoti sta iz diplome Ladinika prepisana seznama virov in literature,« so zapisali pri tedniku in dodali, da omenjeno diplomsko delo med viri Markeževe ni navedeno.
Njen tedanji mentor dr. Miha Pogačnik možnost plagiatorstva sicer dopušča, saj pravi, da z omenjeno diplomsko nalogo v času nastajanja magistrske naloge Markeževe ni bil seznanjen. Njegova ocena dela kandidatke je bila sicer takrat pozitivna, še dodaja. Tudi Avbelj se strinja, da je bilo leto 2005 še »papirnata« doba in da bi bilo takrat praktično nemogoče ugotoviti tovrstno ujemanje. »Zdaj se to ne bi moglo zgoditi, saj gre vsaka naloga, potem ko jo mentor pregleda in odobri, skozi antiplagiatorski program. Če je ugotovljeno vsaj 20-odstotno ujemanje z drugim delom, študenta, mentorja in komisijo o tem obvestimo,« pojasnjuje sogovornik. Takšen sistem so uvedli z letom 2014.
Študij sofinancirala LU Ptuj
S tovrstnim sumom plagiatorstva se na fakulteti sicer soočajo že drugič. Prvič je tričlanska komisija preverjala avtentičnost magistrskega dela leta 2013, ko je pod drobnogled vzela pisanje tedanje generalne direktorice zavoda za zaposlovanje Zlatke Srdoč Majer. Takrat so ugotovili, da Srdoč-Majerjeva dela »ni napisala v skladu s standardi in etiko akademskega znanstveno-raziskovalnega dela«, a ji magistrskega naziva niso odvzeli.
Spomniti velja, da se je na Markeževo že pred imenovanjem za ministrico vsul plaz očitkov, da naj bi med letoma 2004 in 2014, ko je bila tam zaposlena kot direktorica, finančno izčrpavala Ljudsko univerzo (LU) Ptuj. Po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah naj bi omenjena ustanova Markeževi tudi plačala magistrski študij na fakulteti za državne in evropske študije. Sedanja direktorica Mojca Volk, ki je bila za pojasnila ves dan nedosegljiva, nam je zvečer potrdila le, da je LU Ptuj res »sofinancirala študij nekdanje direktorice, odločitev z vsemi razlogi za ali proti pa je pretehtal in nato potrdil svet zavoda«.
Dodajmo, da je kršitev moralnih avtorskih pravic omenjena tudi v kazenskem zakoniku, kjer 147. člen določa denarno kazen ali zapor do enega leta za tistega, ki s svojim imenom objavi, prikaže, izvede ali prenese tuje avtorsko delo ali njegov del.
