»Prijatelj Borut«, »Prijatelj Tayyip«. S tako prisrčnimi naslavljanji onstran diplomatske uglajenosti sta se včeraj nagovarjala slovenski predsednik Borut Pahor in njegov gost, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki se je s številno ministrsko in gospodarsko delegacijo pri nas mudil na uradnem obisku. Eden večjih obiskov državnikov v zadnjem času pri nas je bil namenjen spodbujanju gospodarstvenikov k tesnejšemu sodelovanju in krepitvi odličnih političnih odnosov med državama, kot sta slovensko-turške vezi opisala oba predsednika.
Ponovna podpora članstvu v EU
Slovenija ima s Turčijo že štiri leta sklenjeno strateško partnerstvo, kar je v meddržavnih odnosih najvišja oblika sodelovanja. Takšen dogovor ob iskanju skupnih poslovnih priložnosti medsebojno predvideva tudi politično podporo na vseh ravneh, med drugim tudi slovensko podporo turškemu članstvu v EU. Čeprav je njegova perspektiva že vrsto let vprašljiva in tudi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker v naslednjih petih letih ne pričakuje nove širitve, je Pahor Erdoganu obnovil slovensko »zavzeto, iskreno in predano podporo« Turčiji na poti v EU. Dokler ta cilj ne bo izpolnjen, pa bi bilo vredno razmisliti o kakšnem posebnem, svojevrstnem statusu Turčije pri EU, ki bi lahko služil za njeno hitrejšo vključitev. Kakšen naj bi ta bil, Pahor ni opredelil.
V preteklosti se je v evropskih političnih krogih že razmišljalo, da bi Turčiji namesto polnopravnega članstva ponudili privilegirano partnerstvo, a je uradna Ankara takšen status zavračala, saj po njeni oceni privilegirano partnerstvo že obstaja – v obliki carinske unije z EU. Predsednik Erdogan je Pahorjevo podporo sprejel z odobravanjem, a veliko besed glede članstva v EU ni izgubljal. Turčija se je namreč že pred leti z oblikovanjem tesnejših gospodarskih vezi usmerila proti Bližnjemu vzhodu in Centralni Aziji.
Za več poguma na turškem trgu
Prav na teh trgih pa bi želeli obe državi iskati skupne priložnosti in nadgrajevati vse resnejši skupni podjetniški pristop, na katerega se pripravljata pri skupni gradnji hidroelektrarne na Morači v Črni gori. Čeprav blagovna menjava med državama dosega milijardo dolarjev (Slovenija beleži deficit), oba predsednika zagotavljata, da obstaja še obilica priložnosti za njeno povečanje. Ključni del Erdoganovega obiska je tako potekal na poslovni konferenci, kjer je okoli 200 gospodarstvenikov iskalo nove poslovne priložnosti. Med njimi je bil tudi Gregor Humar iz podjetja Petrič, ki proizvaja prometno signalizacijo in peči na pelete. Prišel je tipat in poizvedovat, kako bi s turškimi podjetji najbolje navezal poslovne stike. Turčija je kot velika izvoznica železove rude in aluminijastih polizdelkov za podjetje namreč zanimiva tako v smislu uvoza surovine kot tudi izvoza končnih izdelkov. Ampak samostojnega nastopa na turškem tržišču se njihovo podjetje ne bo lotilo. Humar računa predvsem na združevanje moči več sorodnih podjetij za skupen nastop. Predsednik GZS Samo Hribar Milič slovenskim podjetjem, ki se odpravljajo v Turčijo, svetuje predvsem več poguma. Več morajo vlagati v svojo prepoznavnost na turškem trgu in dobro izkoristiti povezave tamkajšnjih podjetij z arabskim svetom. »Turški trg je zapleten in ne tipično evropski. Omrežja in politične povezave so zelo pomembni. Leta zahteva, da jih osvojiš. Za prodor na turški trg tako ne zadostuje zgolj dober izdelek,« meni Milič.
Zanimajo jih vlaganja v turizem
»Slovenija je bila doslej pri srednjih in malih podjetjih precej nepoznana. Tukajšnjega trga ne poznajo, ne vedo, kakšne so naše navade,« razlaga član upravnega odbora slovensko-turškega poslovnega kluba Jano Komac in dodaja, da so sedanjo aktualno blagovno menjavo med državama povečini ustvarila večja podjetja. Tudi Slovenija po njegovi oceni Turčijo kot deželo priložnosti odkriva prepozno. Vse preveč so podjetniki zaradi prestrukturiranj na domačem tržišču usmerjeni na trge držav nekdanje Jugoslavije, Nemčije, Italije in Avstrije, dodaja. A Turke po njegovem mnenju močno zanima vlaganje v slovenski turizem, strateško pa se jim država zdi zanimiva tudi zaradi logistike. Luka Koper je že zdaj ena njihovih vhodnih točk na evropska tržišča, sodelovanje s turškimi lukami pa naj bi po željah obeh predsednikov še okrepili.
Komac kot možno področje sodelovanja sicer navaja tudi vlaganja v logistične centre v Sloveniji. Občina Jesenice jih je tako pooblastila, da za vzpostavitev takšnega centra poskušajo najti investitorja v Turčiji.
