Letos je za mariborsko kulturo predvidenih 7,3 milijona evrov, izognili se bodo torej najhujšemu, a denarja je za desetino manj kot lani. Najbolj razočarani so v Narodnem domu Maribor, kjer bodo tudi letos izpeljali Festival Lent, četudi je zanj, za razliko od lanskih skoraj 400.000 evrov, določenih le 52.000 evrov občinskih sredstev. V Mariborski knjižnici se bojijo, da ne bo denarja niti za nabavo svežega gradiva, kaj šele za od leta 2008 načrtovano naložbo v osrednjo knjižnico, v Lutkovnem gledališču Maribor bodo prisiljeni v krčenje programa.
Fištravec je odboru državnega zbora za kulturo že pojasnil, da na občini pričakujejo dodatna sredstva iz uveljavitve 67. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki ministrstvu za kulturo omogoča namenjanje dodatnih sredstev programom, ki presegajo lokalne okvire, denimo prav Lutkovnemu gledališču Maribor in Festivalu Lent. A odzivi z ministrstva kažejo, da so mariborski obeti slabi. Poleg tega Maribor slabo promovira svojo kulturno ponudbo – le 19 odstotkov anketiranih kulturnih turistov (odgovarjalo je 410 obiskovalcev kulturnih znamenitosti, od tega dobra polovica tujcev) si ga predstavlja kot mesto preživljanja kulturnih počitnic, medtem ko Ljubljano v tej vlogi vidi 56 odstotkov vprašanih.
Nova mariborska vizija temelji na stari mantri – koordinator delovne skupine za pripravo novega kulturnega programa Franci Pivec je zapisal, da težišče dokumenta »ni, kaj mora kultura dobiti od mesta, temveč kaj lahko prinese Mariboru«. Mariborski občinski vizionarji bi, skratka, najprej pritiskali na državo, nato pa še na mariborske kulturnike, kar se sprevrača že v folkloro lokalne politike. Eno je jasno, vizije v Mariboru očitno ne manjka.
