»Samo minuta slabšega počutja po sedmih urah na kolesu je odločila vse. Če sem se celotno dirko odlično počutil, sem po zadnjem ostrem ovinku že na Via Roma v San Remu vedel, da sem bom le prevalil skozi cilj,« je Grega Bole opisal zanj odločilne trenutke 106. izvedbe legendarne kolesarske klasike Milano–San Remo. Po 296 kilometrih jo je v sprintu vodilne skupine končal na 16. mestu. Le nekaj metrov za zmagovalcem Nemcem Johnom Degenkolbom (Giant-Alpecin), ki je ugnal lanskega zmagovalca Alexandra Kristoffa (Katjuša), Avstralca Michaela Matthewsa (Orica), dobro znanega z lanske dirke Po Sloveniji, ter poraženca Petra Sagana (Tinkoff). V zadnjih štirinajstih letih še ni bilo slovenskega kolesarja, ki bi se na tej nemara najbolj legendarni in prepoznavni klasiki tako približal najboljšemu slovenskemu dosežku Andreja Hauptmana, ki je v sezonah 2001 in 2002 nanizal trinajsto in petnajsto mesto.

»La Classicissima« velja za spomladansko svetovno prvenstvo asfaltnih cest, kjer se udarijo največji specialisti za enodnevne dirke, kar se je odražalo tudi z imeni v ospredju. Trasa z zaključnima vzponoma v vasici Cipressa in Poggio poskrbi za selekcijo, zaključek v San Remu pa je vedno velika uganka. Možni so številni scenariji. Selekcijo je tokrat preživela trideseterica, med zadnjimi je moral popustiti tudi drugi slovenski kolesar Borut Božič (Astana) na 58. mestu, tri minute za zmagovalno skupino.

Grega Bole je po dirki, kjer je možnost nastopa dobil zaradi posebnega povabila poljske ekipe CCC Sprandi Polkowice, zatrdil, da si nima kaj očitati. Ni naredil nobene napake, ničesar ne bi mogel narediti drugače. »Želje, da bi bil čisto spredaj, so eno, realnost nekaj drugega. Brez nastopa na etapnih dirkah Pariz–Nica ali Tirreno Adriatico ni prave kilometrine, da bi lahko enakovredno z ostalimi preživel tako dolžino. Že samo to, da sem zgolj s treningom doma pripeljal v ospredju, je po svoje odličen dosežek,« je opisal okoliščine, ki vplivajo na tako dolgi dirki, ki ji v sezoni po dolžini ni para.

Za nameček je bila povprečna hitrost več kot 43 kilometrov na uro. »Tristo kilometrov je tudi za nas grozno daleč. Nekajkrat zasanjaš, vsaj trikrat se spremeni počutje od odličnega do slabega in obratno. Nikoli ne moreš vedeti, kako se bo končalo. In vseskozi moraš ohranjati prepričanje, da se bo dobro končalo,« je 29-letni Bole opisal pristop. Čez selektivna vzpona na Cipresso in Poggio se je sijajno počutil in zato upal na veliko več kot zgolj 16. mesto. »Čez Cipresso sem odpeljal brez težav, čeprav so odpadli že mnogi, ki so imeli v dežju, vetru in mrazu več težav in bolj težke noge. Vreme je prav gotovo prispevalo, da nas je ostalo le trideset. 'Mrtvi' so se hitro šteli. Poleg tega je bilo nekaj padcev (Gilbert, svetovni prvak Kwiatkovski, predlanski zmagovalec Ciolek, op. p.) in ni bilo lahko ostati spredaj. Na Poggio (vrh 6 kilometrov pred ciljem, op. p.) sem načrtno hranil nekaj moči, saj sem imel občutek, da imam vrhunske noge in bi lahko eksplodiral v zadnjih metrih, a je bilo vse prej kot to. No, slabega kolesarja spredaj ni bilo. Kdor koli bi zmagal, bi si zaslužil. Tudi Degenkolb ali kdor koli za njim v deseterici,« je razmišljal Bole, ki v tej sezoni nosi breme prvega moža poljske ekipe.

Po zaslugi Boleta in Poljaka Paterskega so upravičili povabilo na to dirko, saj je imelo spredaj predstavnike le polovica od sodelujočih ekip. Le ekipe Lotto Soudal, Lampre in Tinkoff po dva ali tri kolesarje. »V ekipi so seveda zadovoljni. Še bolj kot mojega, se seveda veselijo dosežka Paterskega (22. mesto, op. p.). Za poljsko ekipo, ki nima elitnega statusa in lahko le računa na povabila, je to kar v redu. Tudi delo v ekipi se iz meseca v mesec izboljšuje,« opiše kolesar z Bleda, ki se prav po zaslugi zaupanja poljske ekipe poskuša vrniti v katero od elitnih ekip. V tej sezoni ima šest uvrstitev med deseterico in tudi na lestvicah sodi med petdeseterico. Zanj bo naslednja preizkušnja že v tem tednu na spominskem tednu kolesarskih legend Coppi in Bartali, kjer bo sodelovala tudi Adria Mobil. Ekipa CCC Sprandi pa je povabljena tudi na Amstel in dirko Po Hrvaški, ki bo letos zaradi televizijskega prenosa ena od bolj zaželenih med ekipami, in vrhunec zanj – nastop na italijanskem Giru.