Zmaga Benjamina Netanjahuja na izraelskih volitvah, predvsem pa njegova izjava proti nastanku palestinske države sta Palestince spodbudili k razmisleku o okrepitvi diplomatske ofenzive za priznanje njihove države in za članstvo v OZN. Ta nova dinamika lahko vpliva tudi na presojo evropskih držav, ki razmišljajo o priznanju Palestine. Med njimi je tudi Slovenija.
Tako imenovana rešitev dveh držav, ki predvideva sporazumni nastanek neodvisne države Palestina in dogovor o vseh spremljajočih vprašanjih je zadnjega četrt stoletja temelj mednarodne politike do reševanja bližnjevzhodnega vprašanja. Netanjahu jo je sprejel leta 2009, čeprav je v praksi ostala na mrtvi točki. Ta popoln zastoj mirovnih pogajanj je bil argument zagovornikov enostranskega priznanja Palestine, torej takšnega brez dogovora z Izraelom. Ti trdijo, da bi s takšnim korakom mirovni proces spodbudili. Nasprotniki priznanja na drugi strani pravijo, naj se zgodi šele po dogovoru obeh strani, saj da bi enostransko priznanje Palestine še bolj otežilo iskanje sporazuma z Izraelom. Vsaj teoretično je pot do sporazuma namreč obstajala, ker je Izrael rešitev dveh držav sprejemal. Zdaj se je Netanjahu od tega odmaknil.
ZDA žugajo Izraelu z resolucijo
Netanjahu je med predvolilno kampanjo, ko je nagovarjal desničarske volilce, dejal: »Vsakdo, ki bi danes vzpostavil palestinsko državo in zapustil ozemlje, bi podelil teritorij za napade radikalnega islama na državo Izrael.« Na izrecno vprašanje, ali palestinske države ne bo, dokler je on premier, je odgovoril: »Tako je.«
Kasneje je sicer skušal omiliti izjavo, rekoč, da še zagovarja rešitev dveh držav, a ne v tem trenutku. A kaj dosti doslej to ni zaleglo. Bela hiša je sporočila, da ameriška politika rešitev dveh držav že dvajset let razume kot pot k ureditvi izraelsko-palestinskega vprašanja in da bo zaradi Netanjahujevih besed preučila možnosti, kako naprej. Po besedah visokih predstavnikov, ki jih navaja New York Times, Bela hiša razmišlja celo o podpori resoluciji varnostnega sveta, ki bi govorila o rešitvi dveh držav ter meji med njima na podlagi tiste iz leta 1967. Izrael takšni resoluciji odločno nasprotuje.
Vprašanje je sicer, ali bi Obamova vlada resolucijo varnostnega sveta res podprla ali pa so izjave bolj pritisk na Netanjahuja, da čim prej vnovič jasno podpre rešitev dveh držav. Da bi slednjo našli do konca mandata Obame januarja 2017, je bilo sicer že doslej bolj ali manj misija nemogoče. A dokler je bila vsaj na papirju, je Beli hiši dajala manevrski prostor za razlago njene politike do bližnjevzhodnega vprašanja. V vsakem primeru pa gre za nov spor Obame in Netanjahuja, ki je dosegel višek z nedavnim govorom slednjega v ameriškem kongresu, kjer je nastopil proti dogovoru z Iranom, ki ga skuša doseči Obama.
Slovenija o priznanju aprila?
Netanjahujevo izjavo so Palestinci predstavili kot dokaz, da na drugi strani nimajo več sogovornika. Razmišljajo o novem poskusu včlanjenja v OZN in druge organizacije ter napovedujejo nadaljevanje diplomatske ofenzive za priznanje, in to predvsem na stari celini. »Bojišče je zdaj v Evropi. Kadar koli gremo v Evropo in vprašamo, zakaj ne priznajo Palestine, nam rečejo, da bodo to storili, ko bo takšen korak koristil mirovnemu procesu. Zdaj pa imamo izraelskega premierja, ki pravi, da palestinske države ne bo,« je za New York Times dejal predstavnik PLO.
Največ bodo štele najvplivnejše evropske države, a to »diplomatsko bojišče« bržkone vključuje tudi Slovenijo, ki razmišlja o priznanju Palestine, po možnosti skupaj z drugimi evropskimi državami, ki tega še niso storile. Novembra lani je odbor za zunanjo politiko državnega zbora od vlade zahteval, naj v parlament pošlje sklep o priznanju Palestine. Roka niso postavili. Neformalno naj bi to storila januarja, a doslej predlog v državni zbor ni prišel.
Pobudo za priznanje je takrat dala Združena levica. Njen predlog je sicer bil, da predlog o priznanju Palestine pred državni zbor takoj pošlje odbor za zunanjo politiko. Namesto tega se je večina odločila za običajno pot, po kateri predlog o priznanju neke države v državni zbor pošlje vlada. V vsakem primeru pa se je za skorajšnje priznanje Palestine izrekla večina strank.
Poslanec Združene levice Matej Tašner Vatovec je tedaj napovedal pritisk na vlado, če predloga januarja ne bo. Zdaj pravi, da so o tem večkrat povprašali, da pa so naleteli na »dva glavna izgovora: da se čaka na izraelske volitve in na oblikovanje skupine evropskih držav, ki bi Palestino priznale sočasno«. Predvčerajšnjim je državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina na seji odbora za zunanjo politiko po poročanju STA dejala, da je gradivo o priznanju v vladni proceduri. »Dejala je tudi, da naj bi to stvar rešili do konca aprila, kar koli že to pomeni,« dodaja Tašner Vatovec.
