Matjaž Rakovec morda ne bo več dolgo sedel na predsedniškem stolčku Hokejske zveze Slovenije (HZS), ki jo je na pobudo Ernesta Aljančiča prevzel oktobra 2010. Za Rakovčevo nasledstvo se je sprva ogreval znani in uspešni gospodarstvenik Dušan Olaj iz podjetja Duol, ki izdeluje napihljive dvorane, a je moral zaradi osebnih razlogov naknadno zavrniti kandidaturo. Zdaj je po naših zanesljivih informacijah v igri novo ime iz poslovnega okolja, ki bo javnosti ostalo skrito vse do končnih odločitev znotraj opozicije.
Alarmantne hokejske številke
Predvsem v zadnjih mesecih je v hokejskem zakulisju stekla pospešena akcija predčasne Rakovčeve zamenjave v vrhu zveze. Tovrstna razmišljanja so se okrepila predvsem zaradi vse slabšega položaja domačega klubskega hokeja, ki je ob zdajšnjem načinu upravljanja panoge na poti k dokončnemu strmoglavljenju. Na Rakovčevo delo letijo verodostojni očitki, da je premalo naredil za razvoj hokeja, kar bi moralo biti njegovo osnovno vodilo. Rakovec se lahko pravzaprav pohvali edinole z najboljšo uvrstitvijo članske reprezentance, ki je pred dobrim letom dni osvojila sedmo mesto na olimpijskih igrah v Sočiju, a ne gre pozabiti, da so se zdajšnji reprezentanti kalili še mnogo pred njegovim prevzemom zveze in v mnogo ugodnejših pogojih za delo.
Po petih letih predsedovanja Matjaža Rakovca v hokejski zvezi so številke alarmantne. Slovenija je na klubskem področju izgubila stik s konkurenco, obenem pa se dogaja nevaren osip igralcev v različnih starostnih kategorijah. Najhuje je pri mladincih, kjer podatki v obdobju med letoma 2010 in 2014 kažejo upad registriranih hokejistov za več kot 30 odstotkov. Na domačem ledu je v lanski sezoni v mladinskih vrstah tako nastopalo zgolj še 80 hokejistov, medtem pa se je osip zgodil tudi pri kadetih in dečkih. Ni presenetljivo, da sta v tem obdobju reprezentančni selekciji do 18 in 20 let pristali na obrobju v tretji ligi svetovnega hokeja, kar je zgodovinsko slab obet za člansko reprezentanco po menjavi sedanjega uspešnega rodu.
Kako do menjave v vrhu zveze?
Čeprav je Rakovec na zadnji volilni skupščini junija lani kot edini kandidat za predsednika zveze brez glasu proti prepričljivo dobil zaupanje za vodenje zveze za naslednje štiriletno obdobje, bi imel lahko odslej več težav pri ubranitvi položaja. Glede na njegov nepopustljiv karakter in lanskoletne misli, ko se je oklical za najuspešnejšega šefa hokejske zveze vseh časov, je realno pričakovati, da bo skušal poiskati tudi kakšno luknjo v statutu hokejske zveze, ki mu je po zadnji spremembi izpred treh let bistveno bolj naklonjen glede ohranitve predsedniškega položaja.
Najvišji pravni akt hokejske zveze določa, da lahko izredno skupščino med drugim skliče petina vseh članov zveze, predsedstvo pa jo mora sklicati v roku tridesetih dni, a bi se pri zagotovitvi zadostne podpore novemu kandidatu lahko zataknilo pri členu o glasovalnih pravicah. Na skupščini zveze namreč lahko glasujejo le predstavniki tistih klubov, ki imajo poravnane zapadle obveznosti do zveze in plačano članarino, kar bi glede na trenutni finančni položaj v domačem hokeju marsikateremu kolektivu lahko onemogočilo glasovalne pravice. Dodajmo, da bi se lahko menjava v vrhu hokejske zveze zgodila tudi na prihajajoči redni letni skupščini, ki mora biti sklicana do konca junija.
Hladni odnosi med HZS in OKS
So pa v mandatu Matjaža Rakovca v javnosti večkrat odmevali tudi poslabšani odnosi med hokejsko zvezo in olimpijskim komitejem. Ko je bil Rakovec član izvršnega odbora komiteja, se je zameril številnim članom velike olimpijske družine, ki so mu na lanski volilni skupščini pričakovano zaprli vrata do novega mandata v izvršnem odboru. Rakovec je tedaj postal eden večjih poražencev skupščine, saj sta ga v tekmi za pomembne stolčke prehitela celo predstavnika medijsko manj izpostavljenih športnih panog vaterpola in odbojke. Prejšnji teden se je poslovno razmerje med hokejsko zvezo in olimpijskim komitejem še dodatno ohladilo, ko je kot član strokovnega sveta za tekmovalni šport odstopil generalni sekretar hokejske zveze Dejan Kontrec.
Njegova poteza je nenavadna in pomeni samoizločitev iz pomembnega organa olimpijskega komiteja, v katerem je hokejska zveza zdaj izgubila vpliv in vse možnosti soodločanja v povezavah z nacionalno športno politiko. Kontrec je pojasnil, da odstopa zaradi sistemskih pomanjkljivosti financiranja več inštitucij. Zmotilo ga je, da bo hokejska zveza iz naslova fundacije za šport za leto 2015 prejela blizu 99.000 evrov, kar je dobrih 30.000 evrov manj kot lani. Kontrec v pismu predsedniku strokovnega sveta za tekmovalni šport Iztoku Čopu nastopa užaljeno in trdi, da bo razdelitev sredstev po omenjenem ključu »brez dvoma vplivala na rezultate in razvoj hokeja v Sloveniji«. Napovedal je, da bo morala hokejska zveza zdaj zmanjšati število strokovnega kadra in nekaterih programov, kar naši viri v olimpijskem komiteju označujejo za populizem, kakršnega so bili ob različnih nesoglasjih vajeni že od Matjaža Rakovca. Očitno bo Čop jutri vendarle skušal prepričati Kontreca, naj še enkrat premisli o smiselnosti odstopa, saj ga je povabil na sestanek.
Finančni problemi HZS večplastni
V luči zadnjih dogodkov se odpirajo številna vprašanja o realnem finančnem stanju v hokejski zvezi. Nenavadno je, da so v zvezi zaostrili retoriko že ob dejstvu, da so od fundacije za šport v primerjavi z letom prej izgubili relativno majhno vsoto denarja. Vprašanje je tudi, kako uspešne pogajalske sposobnosti še ima vodilni dvojec Matjaž Rakovec in Dejan Kontrec. Večkrat smo že omenili, da je predsednik hokejske zveze od predčasnega slovesa z vrha Zavarovalnice Triglav izgubil gospodarsko moč, ob tem pa ne gre spregledati, da je ravno največja slovenska zavarovalnica kot eden vodilnih sponzorjev hokejski zvezi za tekoče leto namenila manj denarja kot v preteklosti – v 2015 le 75.000 evrov bruto. Očitno je, da so finančni problemi zveze globlji in večplastni, kot jih v pismu prikazuje Kontrec, saj tudi rednim sodelavcem v hokejski zvezi občasno zamujajo mesečne plače.
