S skupno evropsko vojsko bi se lahko Evropa verodostojno odzvala na ogrožanje miru v eni od svojih članic ali njenih sosed, je predsednik evropske komisije Jean Claude Juncker dejal v intervjuju za nemški Welt am Sonntag. »Evropske vojske nima nekdo zato, da bi jo takoj uporabil,« je dodal, vendar pa bi Rusiji poslala jasen signal, da mislimo resno z obrambo vrednot Evropske unije.
Juncker je poudaril simbolni pomen takšnega projekta. »Skupna evropska vojska bi svetu pokazala, da med članicami Evropske unije nikdar več ne bo vojne, in pomagala, da bi končno vodili skupno zunanjo in varnostno politiko,« je dejal Juncker in poudaril, da ne gre za konkurenco Natu, temveč za to, da Evropa skupno prevzame odgovornost.
»Evropa je v svetu izgubila ogromno ugleda, tudi v zunanji politiki nas ne jemljejo povsem resno,« je dejal Juncker in hkrati poudaril organizacijske in finančne prednosti skupne evropske vojske. Tako bi prišlo do okrepljenega sodelovanja pri razvoju in nakupu orožja ter vojaške opreme, kar bi prihranilo veliko denarja.
Juncker je s takšnimi izjavami podprl stališče nemške obrambne ministrice Ursule von der Leyen, ki se zavzema za enako idejo, pri čemer se oba politika zavedata, da je ni mogoče uresničiti v kratkem roku.
Vsekakor so izjave predsednika evropske komisije v Berlinu naletele na pozitiven odmev, poleg obrambne ministrice sta projekt skupne vojske pozdravila tudi predsedujoča parlamentarnega odbora za zunanjo politiko in obrambo, Norbert Röttgen (CDU), in socialdemokrat Hans-Peter Bartels. Slednji je celo predlagal, naj države ne čakajo na skupni koncept 28 članic, temveč se začnejo o sodelovanju na področju obrambne politike že prej dvostransko dogovarjati.
Skupni proračun in finančni minister za evrsko skupino
V razpravi o prihodnosti monetarne unije se je Juncker zavzel za to, da bi države evrske skupine sčasoma načrtovale svoj skupni proračun in imele tudi skupnega finančnega ministra s širokimi pooblastili. »Sem za to, da države evrske skupine srednjeročno prejmejo skupna proračunska sredstva, zato, da bi lahko usmerjale konjunkturo,« je dejal predsednik evropske komisije.
Da gre za nadvse občutljivo temo, se zaveda tudi Juncker in poudarja, da bi bilo za kaj takega potrebne velike spremembe pogodb, hkrati pa bi se morale članice odreči velikemu delu svoje suverenosti. Juncker pravi, da bi moral imeti takšen finančni minister pristojnosti nad celotnim evrskim prostorom in bi bil podvržen parlamentarnemu nadzoru. Da imajo takšne ideje vsaj kratkoročno bolj malo možnosti za uresničenje, pa je Junckerju jasno. Doslej ni bilo mogoče uveljaviti niti tega, da bi visoko predstavnico za zunanjo in varnostno politiko poimenovali za zunanjo ministrico Evropske unije.
