Potem ko so vsi izvajalci programov socialnega varstva, ki so kandidirali za zaposlitve v okviru javnih del in računali na sofinanciranje Mestne občine Ljubljana, ostali na suhem, številnim grozi zmanjševanje obsega programov. Čeprav so do sredstev upravičeni, so zaradi principa »prej prideš, prej melješ« ostali brez njih, saj so bili mestni uradniki zasuti z vlogami (samo na področju socialnega varstva jih je bilo več kot 90) in niso zmogli dovolj hitro izdati potrebnih odločb.
Društvo Kralji ulice, ki ga vodi Bojan Kuljanac, je kadrovsko stisko vsako leto reševalo prav z javnimi deli, saj si drugačnih oblik zaposlitve preprosto ne morejo privoščiti. »Lani je prek javnih del pri nas delalo pet ljudi, zato ta izpad zelo občutimo. Pokriti ga skušamo s prostovoljnim delom, a to seveda ni optimalno. Za to, da nadomestimo teh pet zaposlenih, potrebujemo še enkrat več prostovoljcev in delo je precej težje organizirati. Srečo imamo, da je pri nas veliko ljudi, ki so pripravljeni pomagati. A plačati jim ne moremo nič. Vse, kar lahko storimo, je, da z njimi sklenemo pogodbe o prostovoljnem delu, s katerimi lahko na zavodu uveljavljajo dodatek za aktivnost v višini 70 evrov na mesec,« pojasnjuje Kuljanac.
»Iz leta v leto dobivamo manj sredstev za delovanje, zato smo programe reševali z javnimi deli,« podobno pravi Borut Bah iz društva Stigma, ki se ukvarja z zmanjševanjem škode zaradi drog. V okviru programa varne hiše so na ta način zaposlili strokovno delavko, v dnevnih centrih in na terenu nekdanje uporabnike drog. »Zdaj smo ostali brez dveh zaposlitev od desetih, kar se zelo pozna. Enega od dveh dnevnih centrov smo zaradi tega nekajkrat že morali zapreti.« Situacijo skušajo reševati s tistimi, ki so vključeni v družbenokoristno delo, in prostovoljci, a po besedah sogovornika resen program preprosto ne more temeljiti na tem.
Na cedilu je ostalo tudi društvo Altra, ki izvaja programe s področja duševnega zdravja. »Brez pomoči in podpore javnih delavcev bomo težko izvajali vse aktivnosti. Bojimo se, da jih bomo primorani krčiti, čeprav so življenjskega pomena za ljudi s težavami v duševnem zdravju. Ti so zaradi krize v državi še bolj potisnjeni na družbeni rob, hkrati pa jih je vedno več,« je že pred tedni opozorila predsednica društva dr. Suzana Oreški.
Pomembne so minute
Po besedah vodje mestnega oddelka za zdravje in socialno varstvo Tilke Klančar je bilo v proračunu ljubljanske občine za leto 2015 za sofinanciranje javnih del s področja socialnega varstva predvidenih 108.000 evrov, »kar bi zadostovalo za izbranih 55 zaposlitev v 41 programih in za eno zaposlitev v programu socialnega podjetništva«. A vseh 108 tisočakov je ostalo neporabljenih. Na mestni občini, kjer so bili zasuti z vlogami, namreč kljub hitri obravnavi niso utegnili dovolj hitro izdati potrebnih soglasij in odločb. Izvajalci so sicer popolne vloge na zavod oddali tretji dan po objavi javnega vabila, a je sredstev (države) zmanjkalo že drugi dan popoldne.
Sredstva za financiranje javnih del se namreč, kot smo že poročali, v skladu z zakonom o urejanju trga dela delijo na podlagi javnega povabila po principu »kdor prej pride, prej melje«. To pomeni, da prejete ponudbe oziroma vloge »razvrstijo po vrstnem redu glede na datum in čas (ura in minuta) njihovega prispetja«, so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Anja Kopač Mrak. Čeprav čas prejema tako ni predpisano merilo za izbor, kot poudarjajo na zavodu, je ta v praksi najbolj ključnega pomena – ponudbe namreč zavod obravnava po omenjenem vrstnem redu, dokler ne zmanjka sredstev.
Klančarjeva dodatno pojasnjuje, da izbor programov javnih del poteka po območnih službah zavoda za zaposlovanje, »kar pomeni, da so pri kandidiranju za javna dela v okviru iste območne službe privilegirani izvajalci programov iz manjših občin, kjer je izvajalcev malo, na primer dva ali trije, medtem ko jih je v Mestni občini Ljubljana več kot sto«. Postopek izbora programov je na ta način lahko bistveno krajši. »Da ne bi prišlo do podobnih situacij, bi morala zavod oziroma ministrstvo uvesti kvote sredstev za posamezno občino znotraj posamezne območne službe, podobno, kot so sredstva razdeljena po območnih službah znotraj države,« je prepričana sogovornica.
Denar čaka v proračunu
Pristojnim na zavodu se medtem obstoječi način izbora zdi povsem ustrezen, »saj omogoča hitro odločanje o programih javnih del«. Razlog za to, da je veliko ustreznih programov in izvajalcev letos izpadlo iz nabora prejemnikov omenjenih sredstev, vidijo preprosto v preskromnem obsegu zagotovljenega denarja – letos je bilo namreč za to namenjenih 33,66 milijona evrov.
Novo javno povabilo bo kljub temu objavljeno predvidoma šele novembra. Klančarjeva na vprašanje, ali nameravajo kako drugače priskočiti na pomoč organizacijam, ki so zaradi birokratske preobremenjenosti občine izvisele na povabilu, odgovarja: »V skladu z obstoječo zakonodajo lokalne skupnosti nimamo možnosti za drugačno, neposredno finančno podporo društvom. Možnost sofinanciranja je edino še prek javnih razpisov občine, kamor se vsako leto prijavi veliko število organizacij in na osnovi katerega razdelimo več kot dva milijona evrov na leto.«
Sredstva, namenjena sofinanciranju zaposlitev v okviru javnih del, medtem ostajajo v mestnem proračunu, kjer čakajo na (obljubljeno) novo javno povabilo za leto 2015.
