Predsednik uprave Nove KBM Aleš Hauc iz banke, v katero je država v času njegovega mandata vložila skoraj milijardo evrov, ne bo odšel praznih rok.
Četudi namreč Hauc zaradi zdravstvenih težav že skoraj tri mesece v resnici ne opravlja funkcije prvega moža NKBM, s položaja ne bo odstopil. Nadzornemu svetu, ki ga vodi Peter Kukovica, je raje poslal predlog za razrešitev, kar pomeni, da bo upravičen do odpravnine. Ta bo v najslabšem primeru znašala šest mesečnih plač, skupno torej 64.500 evrov. A Hauc ima v pogodbi tudi klavzulo o konkurenčni prepovedi opravljanja vodilne menedžerske funkcije v drugi banki. Ta po neuradnih informacijah velja dve leti, kar pomeni, da utegne v (zanj) najboljšem primeru prejeti še štiriindvajset plač, skupno torej kar trideset. To bi Haucu prineslo dobrih 322.000 evrov bruto. Ali se bo odločil za uveljavitev klavzule in pod katerimi pogoji lahko to stori, ni mogoče preveriti. Hauc, ki naj bi ga danes na položaju nasledil član uprave Robert Senica, za pojasnila ni dosegljiv. V NKBM na vprašanje o klavzuli niso odgovorili, Kukovice pa nam ni uspelo priklicati.
Kjer je Hauc, je tudi Kukovica
Da ima Hauc v pogodbi tako imenovano konkurenčno klavzulo za obdobje dveh let, nam je včeraj potrdilo več virov. To določilo je sicer pri Haucu v nasprotju s priporočili, ki jih je decembra lani objavilo Združenje Manager. V teh je klavzula omejena na največ leto dni. Res je, da je pogodba s Haucem starejšega datuma. Leta 2012 jo je z njim podpisal takratni prvi nadzornik NKBM Dušan Jovanovič. A njegov naslednik Kukovica je očitno nikoli ni vzel pod drobnogled. »Pogodbo o zaposlitvi s predsednikom uprave NKBM je sklepal nadzorni svet banke, zato zanjo nosi polno odgovornost,« so nam včeraj pojasnili na Slovenskem državnem holdingu (SDH).
Ob tem velja spomniti, da je imel Hauc enak privilegij že v času, ko je vodil Pošto Slovenije. Takrat mu je konkurenčno klavzulo, »težko« štiriindvajset plač, odobril nadzorni svet, ki ga je vodil Drago Bahun, njegov član pa je bil tudi Kukovica. Nasploh je imel Hauc z menedžerskimi pogodbami v karieri veliko srečo. Z Bahunom je podpisal tudi sporno pogodbo o zaposlitvi z inovativnim izračunom plače. Ta je Haucu omogočil menedžerske prejemke, višje od zgornje meje iz tako imenovanega Lahovnikovega zakona. Pošta je zakonitost Haučeve pogodbe branila z mnenjem, ki so ga spisali štirje pravniki, med njimi tudi Jovanovič. Bahun je nato v času Haučevega vodenja NKBM postal član nadzornega sveta in pozneje upravnega odbora KBM Banke iz Kragujevca.
Vsa omrežja Aleša Hauca
Še ena stična točka med Haucem in Kukovico je Atletska zveza Slovenije. Njen dolgoletni predsednik je Kukovica, Pošta Slovenije pa je kmalu po njegovem prihodu med nadzornike postala sponzor zveze. Kukovica je bil v nadzorni svet NKBM imenovan junija 2012, v času druge vlade Janeza Janše in domnevno tudi na željo Aleša Hauca.
Kot prvi nadzornik je Kukovica ves čas mandata veljal za trdnega Haučevega podpornika. Prvemu možu NKBM je stal ob strani ob neuspelem imenovanju Igorja Hustića, nekdanjega direktorja podjetja I. J. Nasveti iz kroga Zvon Ena Holdinga, za člana uprave banke. Domala ves čas je ostajal gluh tudi za opozorila o klientelnih omrežjih, ki obvladujejo banko. V času Haučevega mandata je »hišni« odvetnik banke postal Franci Matoz, Janšev zagovornik v zadevi Patria, pri čemer je v najmanj enem primeru poslovno sodeloval tudi s pomembnim komitentom banke (Skupino Keter). Ko so politični vetrovi zapihali v drugo smer, je Matoza iz poslov z banko postopoma izrinila odvetnica Nina Zidar Klemenčič. Ta je v Haučevem času poslovno sodelovala s pošto, leta 2009 pa naj bi mu precej pomagala tudi pri iskanju poti do Mateja Lahovnika, tedanjega ministra za gospodarstvo, pristojnega za Pošto Slovenije.
Hauc sicer velja za zvest kader Boruta Petka, dolgoletne Janševe desne roke in nekdanjega tajnika v njegovem premierskem kabinetu. Septembra lani smo v Dnevniku razkrili, da je Petek v najmanj enem primeru o poslih Skupine NKBM obveščal tudi Janšo. To se je zgodilo pred odmevnim zasegom hotela v lasti celjskega gostinca Zvoneta Štormana. V isti krog kot Hauc naj bi sodil tudi nekdanji uslužbenec Sove Primož Britovšek, ki ga je Hauc postavil za vodjo sektorja korporativne varnosti v NKBM.
Haučeva zapuščina: banka, ki ne kreditira
Da se Haucu ob odhodu iz banke obeta zajetna popotnica, je težko verjeti ob pregledu njegove zapuščine. Hauc odhaja iz banke, ki sedi na gori kapitala, a ne kreditira, prav tako pa pogosto zamuja pri sanacijah komitentov. V času njegovega vodenja ji je dvakrat prišla na pomoč država. V začetku leta 2013 je najprej v osnovni kapital banke pretvorila za sto milijonov evrov pogojno zamenljivih obveznic (Co-Co). Konec istega leta je v NKBM vložila še 870 milijonov evrov kapitala. Prav zadnja sanacija je Haucu in mariborski banki omogočila lagodno življenje v letu 2014. Čeprav so se krediti nebančnim strankam NKBM lani v primerjavi z letom 2013 znižali za dobrih 300 milijonov evrov (na slabe 1,7 milijarde evrov), je višina čistih obresti, ki jih je prejela banka, zrasla za skoraj polovico (z 78,6 na 110,7 milijona evrov). K temu so pomembno pripomogli prilivi od obveznic Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki jih je NKBM kupila med sanacijo bank. Do konca lanskega leta naj bi se v banki nabralo za okrog 650 milijonov evrov slabih posojil.
