Narobe svet. Včasih smo se pogajali za depozitne obresti, zdaj pa smo veseli, če znesek dobimo nazaj v nominalni vrednosti. Kaj še bo, ko bo ECB naslednji mesec začela 1100 milijard evrov vredni odkup obveznic? Gre za še zadnje orožje v boju z deflacijo, ki naj bi po Bloombergovi anketi med analitiki letos dosegla –0,1 odstotka. Najbolje, da Slovenija izda 30-letno obveznico in si tako zaklene nizko obrestno mero za obdobje cele generacije.
Na drugi strani Atlantika Yellenova kaže veliko mero fleksibilnosti pri napovedih, kdaj bo FED dvignil ključno obrestno mero. Opozarja namreč na nizko inflacijo, ki močno zaostaja za ciljem dvoodstotne inflacije na letni ravni. Največji krivec za nizko inflacijo naj bi bila nizka cena nafte. Mimogrede, galona (3,78 litra) bencina stane v ZDA vsega 2,03 dolarja, kar je najnižja cena v zadnjih šestih letih. Še lani je bilo treba za galono bencina v ZDA odšteti 3,7 dolarja. Na drugi strani pa FED pozorno spremlja spodbudne podatke s trga dela, ki kažejo na zniževanje brezposelnosti in dvig plač. To zadnje bo najpomembnejši kazalec za dvig ključne obrestne mere. Le zdrava rast potrošnje bo omogočala ameriški centralni banki, da bo podražila denar.
Doma pa že nestrpno pričakujemo današnje Krkino razkritje lanskih poslovnih rezultatov. Koliko dobička je požrl rubelj v zadnji četrtni leta, bo znano točno opoldne. Ob rekordno nizkih depozitnih obrestnih merah bi prav blagodejno učinkovala morebitna napoved dviga lanske dividende 2,1 evra za vsaj nekaj deset centov. Pa vendar trenutna dividendna donosnost Krkinih delnic pri tečaju 58 evrov znaša 3,6 odstotka bruto oziroma 2,7 odstotka neto. Na banki dobite za eno leto največ dober odstotek. Razlika je očitna.
