Še preden sta včeraj dopoldne Dnevnikova novinarja Primož Cirman in Tomaž Modic stopila pred preiskovalnega sodnika ljubljanskega okrožnega sodišča, se je oglasilo Društvo novinarjev Slovenije. »V tem primeru gre za zlorabo kazenske ovadbe zaradi domnevne žaljive obdolžitve uradne osebe, saj bi se vodstvo Agencije za varstvo konkurence po zakonu o medijih na napačne navedbe v pisanju novinarjev lahko odzvalo z zahtevo za popravek. Novinarja sta za napako izvedela šele, ko sta se znašla v predkazenskem postopku,« je zapisalo DNS in od tožilstva zahtevalo, da od kazenskega pregona odstopi. Novinarjema grozi denarna kazen ali zapor do šestih mesecev.
Uslužbenka ni bila omenjena z namenom zaničevanja
Kot smo že poročali, je tožilka Maša Podlipnik zahtevala, da se zoper Dnevnikova novinarja opravi preiskava zaradi treh kaznivih dejanj žaljive obdolžitve, ker naj bi v članku škodovala časti in dobremu imenu tako Agencije za varstvo konkurence (AVK) kot tudi njenega direktorja Andreja Kraška in uslužbenke Dajane Muženič Abramovič. Tožilko je včeraj med drugim zanimalo, zakaj sta novinarja članek napisala skupaj (kar je sicer praksa novinarskega dela) in kako poteka postopek objave popravka (kar je sicer zapisano v zakonu o medijih). Podlipnikova je na koncu predlagala, da sodišče med preiskavo kot pričo zasliši tudi odgovorno urednico Dnevnika Suzano Rankov.
S primerom smo včeraj seznanili odvetnika in nekdanjega državnega tožilca Romana Sevška. »Ne vidim znamenja kaznivega dejanja, ker govorimo o zmoti. Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve pa se lahko stori samo naklepoma in ne iz malomarnosti. Zelo nenavadno je, da se oškodovanci niso odločili za objavo popravka oziroma prikaza nasprotnih dejstev ali zadeve prijavili na novinarsko častno razsodišče,« poudarja Sevšek. Po mnenju Cirmanovega zagovornika Stojana Zdolška je kaznivo dejanje žaljive obdolžitve mogoče storiti samo z afirmativno, brezpogojno trditvijo o žaljivih dejstvih, ne pa z izražanjem v pogojnem naklonu ali z »naj bi«. Dnevnikova novinarja sta v spornem članku pod vprašaj postavila odločbo, s katero je AVK dovolila Republiki Sloveniji, da od belgijske KBC kupi njen 21-odstotni delež v Novi Ljubljanski banki, pri tem pa zapisala: »Problematično bi bilo lahko to, da je o koncentraciji odločal svet, katerega članica naj bi bila Dajana Muženič Abramović.« Zdolšek ob tem poudarja, da predmetni del članka ne vsebuje nobenih negativnih vrednostnih sodb niti ni Dajana Muženič Abramovič omenjena z namenom zaničevanja, ampak zgolj v sklopu informiranja javnosti o domnevah glede možnih razlogov za nadzor inšpektorata nad delom agencije. »Iz vsebine spornega dela članka samo po sebi izhaja, da manjka tudi element kaznivega dejanja, to je naklep,« še dodaja Zdolšek.
Tudi varuhinja o možnosti za zavrženje ovadb
Zadeva Cirman-Modic po mnenju DNS kaže, »da tožilstvo standarde pri presoji, kdaj nadaljuje pregon novinarjev zaradi domnevnih kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, niža, kar je nevaren proces, ki oži prostor medijske svobode«. Da naj tožilstvo pri obravnavi tovrstnih primerov do spremembe zakonodaje, ki jo napoveduje pravosodno ministrstvo, upošteva možnosti za zavrženje ovadb, pa je prejšnji teden poudarila tudi varuhinja človekovih pravic in nekdanja tožilka Vlasta Nussdorfer. Po njenem mnenju lahko namreč kazenski pregon novinarjev deluje zastraševalno in omejevalno na svobodo novinarskega dela in svobodo novinarskega izražanja, s tem pa tudi na pravico javnosti do obveščenosti.
Z vrhovnega tožilstva so nam včeraj sporočili, da odprtih zadev ne komentirajo, prav tako ne izjav ali stališč, ki se nanašajo nanje. »Državni tožilci ne samo da lahko sprožijo kazenski pregon, ampak ga tudi morajo, kadar so za to podani zakonski razlogi. Pri tem so samostojni in neodvisni, vezani na ustavo in zakon, in ne delajo razlik glede na status ovaditelja oziroma osumljenega,« so še zapisali.
V zadnjem obdobju se je sicer število novinarjev, zoper katere potekajo (pred)kazenski postopki in jim grozijo zaporne kazni, povečalo. Kot opozarjajo v DNS, se državne institucije in njihovi predstojniki vse pogosteje odločajo za kazenske ovadbe, »kar razumemo kot strategijo pritiska na uredništva pri opravljanju ene od temeljnih novinarskih nalog nadzora nosilcev moči«. Novinarje Anuško Delić, Meto Roglič, Petra Lovšina in Erika Valenčiča je tako ovadila Sova, Cirmana in Modica pa AVK. »Politiki in drugi pomembneži se spravljajo na novinarje s pomočjo policije, tožilstva in sodstva,« opaža tudi predsednik Združenja novinarjev in publicistov Tino Mamić. Pri tem so po njegovih besedah še posebej ranljivi samostojni novinarji, mladi honorarni novinarji in novinarji, ki delajo za manjše medije oziroma nimajo podpore večjih kolektivov. »Kako si bodo novinarji z nizko plačo privoščili odvetnika? Tovrstne postopke se izkorišča za posredne pritiske na novinarje, da se jih finančno izčrpa in da 'odnehajo', namesto da bi se novinarje in medijsko svobodo zaščitilo,« je jasen Mamić.
Vsaka objava v medijih, ki ni po volji tistim, ki se jih omenja, namreč ne more biti opredeljena kot kaznivo dejanje. »Takšno stanje bi bilo nevzdržno in bi pomenilo konec demokracije,« dodaja Zdolšek.
