Potrošniki s spletom povezanih naprav, ki se jim že tradicionalno očita, da premalo skrbijo za svojo zasebnost, ko prek družbenih omrežij delijo svoje podatke, fotografije in druge vsebine, so najkasneje po razkritjih Edwarda Snowdna pokazali, da jim za njihovo zasebnost v resnici ni povsem vseeno. Zdi se, da se videz brezbrižnega ravnanja s svojimi podatki, ustvarja predvsem zaradi različnih prioritet ljudi glede vsebin, ki so jih pripravljeni prostovoljno deliti s prijatelji ali javnostjo, ter vsebinami, ki jih tudi še naprej radi obdržijo zase. Dodaten faktor za videz brezskrbnega ravnanja s svojimi podatki pa tudi je zaupanje v zagotovila velikih tehnoloških podjetij, ki jim obljubljajo varnost pred krajami podatkov, ki so občutljivejše narave.
Če spletni uporabniki ne bi ohranili želje po zaščiti podatkov, ki se njim osebno zdijo občutljivi, namreč ne bi imeli odzivov, ki sledijo vdorom v oblak in kraji zasebnih vsebin shranjenih na spletu, kot se je nedavno zgodilo v primeru golih fotografij slavnih manekenk in igralk. Še en pokazatelj občutljivosti javnosti na nevarnost vdorov v vse pore zasebnosti pa je odziv na pravilnik zasebnosti Samsungove pametne televizije, ki omogoča govorne ukaze.
Nenadejano orwelljanstvo
Nezadovoljstvo so sprožili zapisi v pravilniku, kjer piše, da lahko televizija nekatere glasovne ukaze pošilja storitvam tretjih strank, kjer se spremenijo v besedilo. Prav tako lahko za izboljšanje delovanja storitve Samsung shranjuje glasovne ukaze in besedila, ki so z njimi povezana. Še posebej goreč odziv pa je izzval zapis: »Prosimo, da se zavedate, da, če boste govorili o zasebnih ali drugih občutljivih rečeh, bodo omenjeni podatki s pomočjo zajetja zvoka zabeleženi in poslani tretjim strankam.«
Neroden zapis, ki so si ga privoščili pri Samsungu, je razumljivo izzval primerjave s televizijskimi zasloni v Orwellovem distopičnem romanu 1984, a kot običajno, se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Kot pojasnjujejo pri Samsungu, opozorilo nikakor ne pomeni, da televizija ves čas snema vse, o čemer se pogovarjamo, kar bi posumili, če bi prebrali zgolj navedeni del pogojev uporabe, ki pravzaprav služijo zgolj dodatnemu opozorilu, kako uporabljati in kako ne uporabljati pametne televizije.
Tehnološka podjetja bodo morala biti bolj jasna
Samsung je namreč v odzivu na članek, ki ga je objavil ameriški portal DailyBeast in se je nato kot požar razširil prek spleta, zapisal, da za njihove pametne televiziji, ki vsebujejo zmožnost zvočnih ukazov, še naprej velja, da je snemanje zvoka vklopljeno zgolj, če uporabnik to želi, ter da je v primeru snemanja zvoka na televiziji vselej vidna ikona mikrofona. Povedali so tudi, da Samsung kljub možnosti, ki je navedena v pravilniku, ne zbira podatkov zvočnih ukazov, prav tako pa jih ne prodaja tretjim strankam. »Če se uporabnik strinja in uporablja funkcijo za prepoznavanje govora, so govorni podatki poslani tretji stranki med iskanjem s pomočjo zvočnega iskanja. Pri tem so zvočni podatki poslani strežniku, ki išče želeno vsebino ter jo nato pošlje nazaj na televizijski sprejemnik,« še pojasnjujejo delovanje zvočnih ukazov na pametni televiziji.
Nesporazum je vsekakor pokazatelj, da je javnost še naprej precej občutljiva do neželenih vdorov v zasebnost in da so odzivi, ko se pojavi sum, da je podjetje izkoristilo njihovo zaupanje, precej ostri. Od tega se lahko nekaj naučijo predvsem proizvajalci, ki želijo obdržati zaupanje uporabnikov, za kar bodo morali ob vse večjih nevarnostih tovrstnih zlorab bolj jasno obveščati, kako uporabljati naprave in kaj se ob določenih storitvah z zbranimi podatki dogaja.
