»Potrebujemo širok konsenz, kakšen pomen sploh želimo dati mestnemu jedru. Ker pa je veliko različnih interesov, tega konsenza ne bo lahko najti,« pravi Macedoni. Po naročilu občine je Zavod za varstvo kulturne dediščine izdelal konservatorski načrt, ki bo služil kot osnova za nadaljnje sistemske rešitve. Kot poudarja nosilec konservatorskega načrta Tomaž Golob, je ta »izredno socialno-ekonomsko naravnan, kar pomeni, da ne obravnava samo fizičnih ustanov mesta in odprtih javnih prostorov, tudi ne samo prometne problematike, ampak se poglobi v bistvo problema, to je v vlogo mestnega jedra v luči celotnega mesta, občine in regije.« Načrt temelji tudi na primerih dobre prakse iz drugih slovenskih in evropskih mest, ki so jih snovalci načrta prilagodili novomeškemu kulturnemu in zgodovinskemu kontekstu.
Več prostora za pešce in kolesarje
Eden od pomembnih pogojev za celovito prenovo je ureditev prometa. Predlog načrta predvideva zoženje ceste skozi Glavni trg na širino enega voznega pasu, torej bo manj prostora za vozila in več za pešce in kolesarje. Promet naj bi potekal od Florjanovega trga mimo tržnice navzdol proti Glavnemu trgu, kjer bi se pri gostišču Na trgu odcepil desno proti Kandijskemu mostu in levo proti Rozmanovi ulici. Poizkusno bodo tovrstni režim uvedli med 9. in 29. marcem, (plačljivo) parkirišče bo na voljo v Kandiji pri Windischerju, kjer je v prihodnjih letih predvidena tudi parkirna hiša.
»Mestno jedro želimo narediti prijaznejše ljudem. To ne pomeni, da avtomobili ne bodo imeli več 'domovinske' pravice na Glavnem trgu. Tudi zato, ker se 60 let v mestnem jedru ni naredilo nič, smo na zavodu proti radikalnim posegom, kot je, denimo, popolno zaprtje Glavnega trga za promet. Več prostora dajemo pešcem in kolesarjem, avtomobili se jim bodo morali prilagajati,« pravi Golob.
Temeljite prenove naj bi bilo deležno tudi Kandijsko križišče, ki bi ga preoblikovali v Trg novomeške pomladi. Leta 1920 se je namreč »novomeška pomlad« dogajala prav v Windischerjevi hiši tik ob omenjenem križišču. Tako bi tudi v arhitekturno-likovnem pogledu ta prostor na novo uredili in postavili kipe protagonistov »novomeške pomladi«. »Kandijsko križišče je relikt preteklosti, prometno vozlišče na južnem vstopu v mestno jedro. Novomeščani nikoli nismo vedeli, kako se opredeliti do tega prostora, kar kaže tudi zadnja prenova Kandijske ceste in neprimerna postavitev kipa našega olimpionika Leona Štuklja,« dodaja Golob.
Potrebujejo mestnega menedžerja
Čez kakšno desetletje naj bi mestno jedro tako na neki način konkuriralo trgovskim središčem na obrobju mesta. Da bi to dosegli, mu je treba dati vsebine, ki bodo (spet) privabljale množice. »Delati moramo na oblikovanju unikatnih mestnih zgodb. Novo mesto ima situle, halštatsko umetnost, veliko vlogo bi imel Arheološki park Marof. Zato nujno potrebujemo mestnega menedžerja, ki bo skrbel za nenehno dogajanje na odprtih mestnih prostorih. Če tega ne bo, potem nismo naredili nič,« dodaja Golob.
Konservatorski načrt bo v javni obravnavi do 2. aprila. Konec februarja in konec marca za širšo javnost pripravljajo tudi delavnice, na katerih želijo dobiti čim več konstruktivnih predlogov, ki jih bodo skušali vnesti v načrt obnove. Ob tem pa se jasno zavedajo, da vsak ukrep pomeni tudi sistem podiranja domin. »Gre za to, ali jih bomo podirali nadzorovano ali pa se bo ves sistem porušil sam. Zato se moramo obnove resnično lotiti zelo premišljeno in z ustrezno komunikacijo z vsemi vpletenimi javnostmi,« opozarja Golob.
