Celjskim mesninam je v zadnjih sedmih letih, ko je velik del domače prehrambne industrije stagniral, uspelo podvojiti prihodke, kupiti Mipovo pršutarno v Kobjeglavi in Pršutarno Lokev, od včeraj pa pod njihovo okrilje sodita tudi blagovni znamki Mip in Kraljica mortadela Gorica. Ena izmed najuspešnejših slovenskih mesnopredelovalnih družb pa je že pred več kot dvema letoma dobila novega večinskega lastnika, ki se vse do danes ni razkril.
Čeprav je Amur Inženiring predsednika uprave Celjskih mesnin Izidorja Krivca v registru Centralne klirinško depotne družbe KDD še vedno vpisan kot 59-odstotni lastnik družbe, je ta delež že leta 2012 prodal, kažejo naše raziskave. Po neuradnih informacijah je Krivca izplačal kranjski podjetnik in predsednik nadzornega sveta Celjskih mesnin Danilo Dujović. Ta posla ni želel komentirati, prav tako pa ni odgovoril niti na vprašanje, kakšen lastniški delež ima prek svojih podjetij sploh v lasti. »Nisem javna oseba. Zato ne vidim nobene potrebe po razlaganju širši javnosti o kakršnih koli mojih udeležbah,« nam je povedal. Komu je Amur Inženiring prodal Celjske mesnine in zakaj to ni zavedeno v registru KDD, ni želel pojasniti niti Krivec, češ da »lastniških razmerij ne more komentirati«. V letno poročilo svoje družbe pa je Krivec zapisal, da ta ni lastnica ali solastnica nobenega drugega podjetja. To potrjujejo tudi bilance Amur Inženiringa, ki je imel v začetku lanskega leta le 253.000 evrov premoženja, od česar 178.000 evrov predstavljajo dana posojila, slabih 75.000 evrov pa denar na transakcijskem računu, kratkoročne finančne naložbe in poslovne terjatve.
Vse niti že od začetka vlekel Dujović
Dujović je imel po naših analizah že od vsega začetka ključno vlogo pri prevzemu Celjskih mesnin. Od leta 2007, ko so zadruge prodale večinski delež Celjskih mesnin, vodi nadzorni svet družbe, prek svojega avstrijskega podjetja Sunanco pa ima v lasti 8-odstotni lastniški delež. A z upoštevanjem deleža, ki je uradno še vedno v lasti Amur Inženiringa, Dujović obvladuje že 85 odstotkov delnic z glasovalno pravico, kar mu na skupščinah omogoča sprejem vseh odločitev.
Pomemben del sredstev za prevzem so Dujoviću posredno zagotovile kar Celjske mesnine. Te so namreč leta 2011 in 2012 od njegovih slovenskih in ciprskih podjetij odkupile za skupno okoli 5,8 milijona evrov delnic vinarskega podjetja Radgonske gorice in družbe pooblaščenke Radgonske gorice, njegov MIF Invest pa si je pri Celjskih mesninah že pred leti sposodil okoli 2,8 milijona evrov. Skupno so torej Celjske mesnine Dujovićevim podjetjem nakazale skoraj devet milijonov evrov, kar je primerljivo kupnini, ki so jo za svoje delnice dobile zadruge.
Začelo se je v Veliki Britaniji
Lastništvo Celjskih mesnin se je temeljito spremenilo tik pred skupščino sredi leta 2007. Tedaj je zadruge in nekatere preostale delničarje izplačal Amur Inženiring, ki ga je le nekaj dni prej ustanovila neznana britanska družba Strategic Travel Limited. Ena od prvih potez novega večinskega lastnika je bila zamenjava nadzornega sveta Celjskih mesnin. Na skupščini je Amur Inženiring tedaj zastopal prav Dujović, ki po spremembi lastništva tudi vodi redne letne skupščine družbe.
Priprave na prevzem Celjskih mesnin je Dujović sicer začel že leta 2006, ko mu je uspelo vstopiti v nadzorni svet Radgonskih goric. Prek te funkcije je imel pomemben vpliv tudi v Celjskih mesninah, saj so bile Radgonske gorice ena izmed največjih lastnic družbe, s svojim deležem pa bi lahko preprečile tudi predčasno menjavo nadzornikov. Ko je Dujović prevzel večino ključnih funkcij v Celjskih mesninah in Radgonskih goricah, se je Strategic Travel Limited umaknil iz Celjskih mesnin in Amur Inženiring za 7500 evrov prodal Krivcu.
Strma rast celjskega mesarja
Čeprav so Celjske mesnine v zadnjih sedmih letih dejansko financirale svoj lasten prevzem, so še vedno nizko zadolžene. Konec leta 2013 so imele pri bankah najetih za le slabih 11 milijonov evrov posojil, ki bi jih lahko odplačale že z nekaj več kot dvoletnim dobičkom iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA).
Po prvih ocenah uprave so se lanski prihodki zvišali za kar okoli 16 odstotkov, na skoraj 80 milijonov evrov, medtem ko so bili prihodki celotne skupine še nekoliko višji. Za letošnje leto Krivec napoveduje med osem- in desetodstotno rast prihodkov, za naložbe pa naj bi namenili okoli tri milijone evrov. Hkrati s prihodki se je lani zvišal tudi dobiček, ki je po prvih ocenah znašal okoli dva milijona evrov, na tej ravni pa naj bi ostal tudi letos.
