Za alpskimi smučarji je več kot polovica sezone tekem svetovnega pokala. Ana Bucik je ime, ki je med vsemi slovenskimi reprezentanti tako v moški kot ženski konkurenci za zdaj najbolj presenetilo. Enaindvajsetletna Novogoričanka se je v tej sezoni prvič prebila do točk svetovnega pokala, in sicer v slalomu, svoji paradni disciplini. Najprej decembra v Areju, kjer je zasedla 26. mesto, nazadnje pa še ta mesec na slalomu pod žarometi v Flachauu, kjer je bila 21. Tudi na tekmah evropskega pokala je močno napredovala ter izpolnila normo za nastop na februarskem svetovnem prvenstvu v Vailu in Beaver Creeku.
Ana Bucik prihaja iz športno zelo izobražene družine. Oče Marko je bil v jugoslovanskih časih uspešen namiznoteniški igralec, ki je bil znan po atraktivni obrambni igri, tekmece pa je znal prestrašiti z napadi. Ana je prvorojenka mami Katji, ima pa še mlajšo sestro Tjašo. Danes 18-letna Tjaša je nekoč trenirala atletiko (skok v višino in troskok), kasneje pa se je posvetila plesu, ki se mu želi po opravljeni maturi posvetiti še bolj. Ana in Tjaša sta zelo povezani. Ves čas sta v stiku, večkrat po spletnih povezavah.
Oče in mama veliko na smučeh
»V največje veselje kot staršema nama je, da sva Ano in Tjašo naučila, da je zanimivo početi veliko stvari ter hkrati spoznavati nove. Odkrivati nove poti in iti v svet,« je na svoji hčeri ponosen oče Marko Bucik, ki je prek novogoriškega kluba aktiven tudi v alpskem zboru in odboru. »Do Aninega 15. leta sem bil ob očetovski tudi v trenerski vlogi. Sedaj sem ob njej, ko me Ana potrebuje, če mi to dopuščajo službene obveznosti. Časa imam v zadnjem času manj.«
Preden je prišla na svet Ana, sta mama in oče veliko smučala. Oba sta bila učitelja smučanja, oče pa je opravil tudi trenerski tečaj. V študentskih letih sta veliko koncev tedna preživela na Kaninu, počitnice pa v Dolomitih. Posledično sta hitro prvih zavojev naučila tudi obe hčeri.
Ana Bucik se je prvič postavila na smuči pri treh letih na Lokvah (smučišče na Trnovski planoti nad Novo Gorico). Takrat se je odločila, da se bo raje nekaj časa še sankala. Z vztrajnostjo, rednimi zimskimi dopusti in smučarsko navdušenostjo je skupaj z nonom in nono že čez dve leti v enem dnevu presmučala celotno Sellarondo v italijanskih Dolomitih. Tedaj je postalo bolj ali manj jasno, v kateri smeri se bo nadaljevala njena športna pot.
Prvo zmago je Ana Bucik dosegla pri sedmih letih na medobčinskem prvenstvu na Kaninu, leto kasneje pa se je vpisala v Smučarski klub Gorica. Z alpskim smučanjem se je do dvanajstega leta ukvarjala na rekreativni ravni, saj se je vmes preizkusila še v atletiki, odbojki in plesu. Ponosna je lahko tudi na dejstvo, da je z igranjem klavirja končala nižjo glasbeno šolo. V SK Gorica je bila dolgo edino dekle med vrstniki, s katerimi so se ves čas zelo dobro razumeli ter se zabavali. Prelomnica na njeni športni poti je bila, ko je pri 12 letih na prvenstvu zahodne regije zasedla tretje mesto ter bila prvakinja notranjskega pokala v svoji kategoriji. Začela je nastopati na državnih tekmovanjih, na katerih se je redno uvrščala med najboljšo deseterico, a nikoli prav pri vrhu. Prvi večji mednarodni uspeh je prišel kmalu, saj je pri 14 letih zmagala v slalomu na mednarodnem tekmovanju v Val d'Iseru, v superveleslalomu pa je bila tretja. Leto kasneje je postala članica slovenske reprezentance C, pri 16 letih reprezentance B, ko je leta 2010 tudi debitirala na tekmi svetovnega pokala za Zlato lisico v Mariboru.
Cilj izboljšati startno številko
Značajsko je Ana Bucik zelo pozitivna oseba. Veliko se smeji, se rada pogovarja in druži. Čeprav veliko potuje, je ohranila stik z najboljšimi prijateljicami, s katerimi se veliko druži. Vedno ji je veliko pomenila šola, ki jo je končala skupaj z vrstniki ter se vpisala na ljubljansko pedagoško fakulteto, smer matematika-fizika. Zaradi športnih obveznosti študij napreduje počasneje, saj trenutno končuje prvi letnik. Najbolj pogreša kakšen mesec premora, da bi lahko s fantom odšla na daljše potovanje ter da ji ne bi bilo treba načrtovati vsakega dneva posebej.
Trenutno so pri Ani Bucik v ospredju vendarle športni načrti. Kako ambiciozna športnica je, je dokazala v Flachauu. Nekaj tednov prej je namreč v Areju ob svoji prvi uvrstitvi v finale na drugi progi nastopila pod svojimi zmožnostmi. Na Salzburškem je bila nekaj nastopov celo na mestu vodilne smučarke, svojo uvrstitev pa je na drugi progi izboljšala za osem mest. »Z dosego norme za svetovno prvenstvo sem izpolnila enega svojih ciljev. Drugega izpolnjujem sproti, saj si skušam z uspešnimi nastopi na tekmah nižjega ranga izboljšati startno številko. Veseli me, da bom imela na naslednji preizkušnji svetovnega pokala v Mariboru že boljše startno izhodišče,« pravi Ana Bucik, ki skuša iz vsake izkušnje potegniti pozitivne stvari. Poraze hitro preboli, kar je dobra popotnica za uspešno nadaljevanje športne poti. »V tej sezoni bom skušala čim bolj napredovati v slalomu, v naslednjih sezonah pa bom več poudarka namenila tudi treningu drugih disciplin. Najprej veleslalomu, kasneje pa še hitrim disciplinam.«
V tej sezoni visokorasla športnica, ki je leta 2012 na svetovnem mladinskem prvenstvu v Roccarasu osvojila zlato kolajno v ekipni konkurenci, tekmuje z novim materialom (Stöckli, prej Elan). »Z materialom sem zelo zadovoljna, ne morem pa še reči, da je to to. Očitno se znajdem, kar je najpomembnejše,« pravi Novogoričanka, ki je ob koncu pohvalila trenerje v slovenski reprezentanci. »Težki časi so, skoraj vse si moramo plačati sami. Kljub temu moram pohvaliti trenerje, ki ostajajo pozitivni. Vzdušje v ekipi je dobro, kar je zelo pomembno.«
